Category: Stavbe in parki

Na začetku 20. stoletja postane pomembno glasbeno prizorišče koncertna dvorana, ki je odprla vrata leta 1905 v enem najmodernejših hotelov v regiji, v današnjem Grand Hotelu Union. Ta kulturni in kongresni center, ki danes uživa status kulturne dediščine, ima zaradi koncertne dvorane pomemben prostor tudi v slovenski glasbeni zgodovini. V Unionski dvorani je letne koncerte

Stavba, v kateri sta po prenovi leta 1998 začela delovati javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Glasbena šola Domžale, ima več kot stoletno zgodovino. Kulturni dom danes nosi ime po domžalskem duhovniku, pisatelju, skladatelju in krajevnem kronistu Francu Berniku (1870–1948). Stavbo so kot Društveni dom Domžale zgradili leta 1910 po načrtih tesarskega mojstra

Današnja Dvorana Union je edina ohranjena stavba nekdanje Götzeve pivovarne (po Tomažu Götzu iz Württemberškega), ki je bila v šestdesetih letih 19. stoletja vse do prve svetovne vojne vodilna pivovarna v Mariboru. Tovarna se je neprestano razvijala in bila najmodernejše opremljena pivovarna na slovenskem Štajerskem. Leta 1911 so postavili osrednje poslopje, Götzevo dvorano – današnjo

Trubarjeva domačija je že več kot 30 let osrednja točka ohranjanja spomina na Primoža Trubarja. Na njegovi domačiji se v spominski hiši lahko pobližje seznanimo z njegovim delom in pomenom. Trubarjevo domačijo sestavljajo spominska hiša, mlin, žaga, gostišče s prodajalno spominkov in galerijo ter kozolec. Ob vhodu v spominsko hišo je kip Trubarja, ki ga

Stavba Slovenske filharmonije je ena od ikon Kongresnega trga in mestnega središča Ljubljane. Za reprezentativnim historicističnim pročeljem se poleg dveh dvoran, labirinta stranskih prostorov in zanimivih drobnih detajlov skriva pestra preteklost. V srednjem veku je bil na tej lokaciji obrambni jarek pred mestnim obzidjem Novega trga. V 17. stoletju so dali kranjski deželni stanovi zgraditi

Muzikološki inštitut je eden od 18 raziskovalnih inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Deluje od leta 1980 in je edina samostojna raziskovalna skupina s področja muzikologije v Sloveniji, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem starejše glasbene dediščine na geografskem prostoru današnje Republike Slovenije. Raziskovalci glasbene vire sistematično urejajo, preučujejo, umeščajo v širši vsebinski

Festivalna dvorana je že desetletja sinonim za družabno življenje v Ljubljani. Zaseda tudi posebno mesto v glasbeni zgodovini Slovenije, saj se je na začetku šestdesetih let prav tu rojevala in razplamtela slovenska popularna plesna glasba in jazz scena. Takrat še poimenovana Soča, je bila Festivalna dvorana najbolj priljubljeno plesišče v tistem času; v njej je

Društvo slovenskih skladateljev (DSS), ustanovljeno leta 1945, je prostovoljno strokovno združenje skladateljev in muzikologov. Društvo, ki trenutno šteje 114 članov, si prizadeva spodbuditi ustvarjanje sodobne slovenske glasbe in promovira slovenske skladatelje. Svojo dejavnost zato usmerja v izdajanje notnih edicij in glasbenih posnetkov, organizira koncerte sodobne slovenske glasbe ter sodeluje z najpomembnejšimi evropskimi založniškimi hišami. Edicije

Stavbo, v kateri je danes sedež Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, so zgradili leta 1892. Zgrajena je bila približno sočasno z bližnjimi poslopji Narodnega muzeja, Narodnega doma in Slovenske filharmonije. Povod za njen nastanek je bilo uničenje Stanovskega gledališča med požarom leta 1887 ter prizadevanje meščanov, da bi Ljubljana prevzela vlogo političnega in

Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor ima sedež v stavbi iz 19. stoletja, ki je bila restavrirana in ima danes status kulturne dediščine. V centru Maribora ponuja širok nabor kulturnih prireditev, med katerimi so glasbeni koncerti, festivali, glasbeni cikli ter gledališke in plesne predstave. Stavbo Narodnega doma zaznamuje pestra zgodovina. Zgradili so jo leta 1898 po