Društvo slovenskih skladateljev (DSS), ustanovljeno leta 1945, je prostovoljno strokovno združenje skladateljev in muzikologov. Društvo, ki trenutno šteje 114 članov, si prizadeva spodbuditi ustvarjanje sodobne slovenske glasbe in promovira slovenske skladatelje. Svojo dejavnost zato usmerja v izdajanje notnih edicij in glasbenih posnetkov, organizira koncerte sodobne slovenske glasbe ter sodeluje z najpomembnejšimi evropskimi založniškimi hišami.
Edicije DSS so edina slovenska založba, ki sistematično skrbi za izdaje slovenskih del in njihovo dostopnost tudi v obliki zvočnih posnetkov. V zbirki plošč Ars Slovenica letno izide najmanj pet avtorskih zgoščenk. Vse izdaje so predstavljene v Katalogu glasbenih del Edicij DSS, ki je na voljo v tiskani in elektronski obliki. Dela svojih članov izdaja od leta 1954, od leta 1971 pa tudi pravno ščiti in zastopa interese skladateljev, katerih dela se izvajajo. Na tem mestu velja omeniti vidnejšo izdajo Edicij DSS, partituro in klavirski izvleček ekspresionistične opere Črne maske skladatelja Marija Kogoja v reviziji Uroša Lajovca, ki je omogočila prelomno premierno izvedbo opere ob začetku Evropske prestolnice kulture (EPK).
Pred ustanovitvijo Društva slovenskih skladateljev so za izvedbe in tisk del slovenskih skladateljev skrbele kulturne ustanove in revije tistega časa, kot so Glasbena matica (1872–1945), Novi akordi (1901–14), Pevec (1921–38), Zbori (1925–34) in Nova muzika (1928). V začetku tridesetih let 20. stoletja so se nekateri skladatelji, med njimi Slavko Osterc, vključili v mednarodno združenje za sodobno glasbo ISCM ter začeli sistematično skrbeti za pravno zaščito in predstavitev slovenskih skladateljev. Ustanovitev Društva slovenskih skladateljev je glasbenim ustvarjalcem odprla nove možnosti. Sprva je DSS skrbelo za izvajanje novonastalih del, od leta 1954 pa je z ustanovitvijo založniške hiše Edicije DSS delovanje razširilo na področje založništva in se povezalo z drugimi evropskimi založbami.
Od leta 1991 DSS deluje kot samostojno društvo. Med njegovimi člani so tudi slovenski skladatelji, ki živijo v tujini. Pod okriljem društva delujejo sekcije, ki se posvečajo raznolikim glasbenim žanrom: Sekcija za sakralno glasbo (1999), Klub mladih skladateljev (2000), Sekcija za jazz in zabavno glasbo (2001), Sekcija za zborovsko glasbo (2001), Sekcija za didaktično glasbo (2002) in Sekcija za elektroakustično glasbo (2002).
DSS goji koncertno dejavnost: Koncertni atelje DSS, Noč slovenskih skladateljev in bienalni festival sodobne klasične glasbe Festival Unicum, ki ga organizira slovenska sekcija Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM.
Najpomembnejše poslanstvo društva je spodbujanje ustvarjanja novih slovenskih del, s čimer DSS ohranja kvaliteto in ugled slovenske glasbe doma in po svetu. S pomočjo Ministrstva za kulturo DSS vsako leto naroča novitete pri svojih članih.
Od leta 1994 dalje društvo vsako leto podeljuje Kozinovo nagrado za izjemne skladateljske dosežke ali za zaokrožen skladateljski opus.
