Stavba, v kateri sta po prenovi leta 1998 začela delovati javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Glasbena šola Domžale, ima več kot stoletno zgodovino. Kulturni dom danes nosi ime po domžalskem duhovniku, pisatelju, skladatelju in krajevnem kronistu Francu Berniku (1870–1948).
Stavbo so kot Društveni dom Domžale zgradili leta 1910 po načrtih tesarskega mojstra Franca Ravnikarja. Pobudnik in organizator gradnje je bil domžalski župnik Franc Bernik, postavilo pa ga je Katoliško izobraževalno in podporno društvo Domžale.
Domžale so bile na začetku 20. stoletja v polnem razcvetu predvsem po zaslugi slamnikarstva. Tudi na področju kulturnega udejstvovanja so se oblikovala hotenja, da kraj pridobi ustanovo za javno kulturno in drugo krajevno življenje. Kljub skromnim življenjskim razmeram so si bili Domžalčani v zamisli, da se postavi kulturni dom, enotni. Prve priprave so stekle leta 1908, ko je tesar Franc Ravnikar pripravil načrt za novi Društveni dom. Zidarsko delo so zaupali mojstru Mateju Hočevarju iz Trzina. Slovesnega odprtja novega doma s sprevodom vseh pomembnih delegacij, ki je bilo 28. avgusta 1910, se je udeležila množica ljudi iz Domžal in okolice.
V Društvenem domu se je vse do prve svetovne vojne in po njej odvilo mnogo prireditev, saj so poleg domačega v njem nastopala tudi druga društva in organizacije. Med večjimi prireditvami je bilo zborovanje, ki ga je leta 1911 pripravila Slovenska dijaška zveza. Leta 1924 sta v domu nastopila domžalski rojak, operni pevec Anton Šubelj in prepoznavni tenorist Jože Gostič. V domu je nastopalo domžalsko pevsko društvo, izvajale so se predstave osnovne šole, podmladka Rdečega križa, otroškega vrtca, razne akademije, predstave Orlov in Orlic itd.
Med prvo svetovno vojno so se v njem zbirali in ustavljali različni vojaški polki na poti na vojaško fronto, ustanavljali so se begunski centri in bolnišnice. V povojnih letih so v dvorani uprizarjali dramske predstave in prirejali koncerte, obenem pa se je vanj vselilo Kino podjetje, ki je v dvorani predvajalo filme. V tem času je za oživitev dramatike v Domžalah skrbel režiser Franc Lazar, ki je na oder Društvenega doma pripeljal več dramskih iger, med drugim Cankarjevega Kralja na Betajnovi, Župančičevo Veroniko Deseniška, Shakespearovo komedijo Kar hočete in Finžgarjevega Divjega lovca, za katerega je pevske in glasbene vložke pripravil skladatelj in duhovnik Matija Tomc. Leta 1950 je v prostorih Društvenega doma začela delovati Glasbena šola Domžale, ki je 25 let kasneje postala njegova lastnica.
Sredi 80-tih let prejšnjega stoletja se je porodila ideja o obnovi objekta, ki je propadal. Zaradi dotrajanosti se je Glasbena šola izselila. Leta 1991 je Biro Karlovšek izdelal osnovni projekt obnove, katere so se štiri leta kasneje lotili z novim projektom notranje opreme in razsvetlitve objekta, ki ga je izdelala arhitektka Mojca Ačkun-Andrič. Dom je med letoma 1996 in 1998 gradbeno podjetje SGP Graditelj Kamnik temeljito obnovilo. Stavbo strokovnjaki ocenjujejo kot lep primerek secesije na Slovenskem.
Slavnostno odprtje prenovljenega doma je bilo 6. februarja 1998. Prenovljena velika dvorana je dobila ime po cerkvenem skladatelju in domžalskem župniku Matiji Tomcu. Preddverje krasita doprsna kipa prof. Tomca in Franca Bernika, delo akademskega kiparja Bonija Čeha. Prostore doma in glasbene šole krasijo kiparska dela domžalskega rojaka Franca Ahčina.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale v okviru svoje dejavnosti pokriva zelo raznolika področja delovanja, ki vključujejo gledališke, glasbeno-scenske in plesne prireditve, koncerte, dejavnost tonskih studiev ter likovnih razstav, radijskih in televizijskih dejavnosti, v njem pa se prirejajo tudi sejmi in kongresi.
Snovalci programov si prizadevajo ponujati žanrsko raznolike dogodke, ki izhajajo iz različnih uprizoritvenih estetik. Poseben poudarek namenjajo smiselno in vsebinsko zaokroženi podobi posamezne sezone ter zastopanosti slovenske ustvarjalnosti. Svoj oder radi ponudijo reprezentativnim slovenskim izvajalcem.
V domu potekajo glasbeno-scenski, gledališki, filmski, koncertni in otroški abonmaji. Posebno sofisticiran je program klasične glasbe pod umetniškim vodstvom klarinetista Mateta Bekavca, ki na domžalski oder uvršča tehtna dela umetnostne glasbe tako klasicizma, romantike, modernizma in avantgarde kot tudi slovenske sodobne umetnostne ustvarjalnosti. Med mednarodnimi skladatelji, ki so bili tu predstavljeni, najdemo odmevna imena, kot so Schubert, Brahms, Britten, Schönberg, Stravinski, Gubajdulina, Berio, ter slovenske ustvarjalce Andreja Makorja in Andreja Missona. V dvorani nastopajo v sklopu glasbeno-scenskega abonmaja tudi priznani domači popularni glasbeniki in kulturne osebnosti, denimo Zoran Predin, Svetlana Makarovič in Jani Kovačič.
