Današnja Dvorana Union je edina ohranjena stavba nekdanje Götzeve pivovarne (po Tomažu Götzu iz Württemberškega), ki je bila v šestdesetih letih 19. stoletja vse do prve svetovne vojne vodilna pivovarna v Mariboru. Tovarna se je neprestano razvijala in bila najmodernejše opremljena pivovarna na slovenskem Štajerskem.
Leta 1911 so postavili osrednje poslopje, Götzevo dvorano – današnjo Dvorano Union, ki je ena zadnjih pomembnih predstavnic historicistične (neobaročne) arhitekture. Dvorana Union je bila v takratnem času največji prostor za prireditve v Mariboru.
Leta 1926 se je Götzeva pivovarna povezala v delniško družbo z ljubljansko pivovarno Union in s tem postala njen obrat. Na to nas opominja samo še ime edinega ohranjenega objekta nekdanje pivovarne, t. i. »Unionska« dvorana. Union je proizvodnjo mariborske pivovarne najprej omejil, nato pa ustavil; Unionsko pivo so odslej v Mariboru le še skladiščili. Obenem so za ta veliki kompleks sredi mesta iskali kupca in ga našli v Posojilnici Narodni dom in društvu Maribor – Matica. Slednje je prevzelo Dvorano Union, posojilnica pa preostale objekte. Od pivovarne ni danes ohranjenega ničesar drugega kot dvorana; del kompleksa je bil porušen leta 1961 – na tem mestu danes stoji poslovno trgovska petnadstropna stavba.
Leta 1881 so v Mariboru nemški glasbeniki in ljubitelji glasbe ustanovili Filharmonično društvo (orkester, zbori, glasbena šola …). Leta 1910 so Slovenci zaradi vse večje germanizacije ustanovili Glasbeno društvo, ki je imelo prostore v tretjem nadstropju poslopja Union. Leta 1918 se je šola zaradi pomanjkanja učnih moči in premajhnega števila kandidatov zaprla, njeno dediščino pa je prevzela Glasbena matica. Po prvi svetovni vojni je general Rudolf Maister organiziral Vojno godbo za Spodnji Štajer. Ta je svoj prvi simfonični koncert organizirala v Mariboru, in sicer 24. 3. 1919 v Dvorani Union (takrat še Götzevi dvorani). Istega leta je skladatelj, zborovodja in sodni svetnik Oskar Dev ustanovil pevski zbor, ki je imel s sodelovanjem vojaške godbe prvi samostojni koncert v Dvorani Union 21. 6. 1919. Dev je leta 1919 po vzoru ljubljanske Glasbene matice osnoval tudi podobno glasbeno društvo v Mariboru. Do druge svetovne vojne je bila Glasbena matica osrednje mariborsko glasbeno združenje. Glasbena matica je prevzela inventar nemškega Filharmoničnega društva ter se naselila v tretjem nadstropju poslopja Union. Istega leta je bila ustanovljena glasbena šola.
Zaradi svoje pomembnosti in avtentičnosti je Dvorana Union z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor v letu 1992 zaščitena kot kulturno zgodovinski spomenik.
Kulturno poslanstvo, ki je povezano z njo, bogati slovenski živelj v Mariboru že približno sto let in je igralo pomembno vlogo pri odgovoru na vse intenzivnejšo germanizacijo v tem delu naše domovine. Zaradi preteklega delovanja in vloge Dvorane Union je naša zgodovinska odgovornost, da tudi v današnjem času, ki je iz določenih vidikov prav tako prelomno, zagotovimo zanjo vsaj enako kulturno poslanstvo, kot ga je že opravljala v preteklosti.
Stavba stoji ob Rakuševem trgu, in sicer je zamaknjena iz stavbnega niza Prešernove ulice, z južne strani pa se zaključi tik ob petnadstropnem poslovno trgovskem objektu na Partizanski cesti. Skupaj s prostori RTS Media tvori kompleks javne kulturne vsebine. Glavni dostop v objekt je s Prešernove ulice oz. Rakuševega trga, medtem ko je dovoz možen iz Razlagove ulice.
Med odmevnimi sestavi klasične glasbene scene, ki so se udejstvovali v sklopu prireditev mariborske Koncertne poslovalnice v Dvorani Union, so komorni orkester Academy of St Martin in the Fields, Češka filharmonija, Kraljevi filharmonični orkester iz Liverpoola, Nizozemski filharmonični orkester, Moskovska filharmonija, Leningrajska filharmonija, Avstralski komorni orkester, Simfonični orkester iz Nove Zelandije, Filharmonični orkester BBC, Kvartet Borodin, Angleški komorni orkester, Akademija za staro glasbo Berlin, Kvartet Tokio, Leipziški godalni kvartet in Zbor dunajskih dečkov. Kot dirigenti so v Mariboru nastopili Krzysztof Penderecki, Sergiu Celibidache, Mariss Jansons, Neeme Järvi, Paavo Järvi, Vasilij Petrenko, sir Roger Norrington in glasbeniki, kot so pianist Svjatoslav Richter, violinist Julian Rachlin, baritonist svetovnega kova Christian Gerhaher, violinistki Hilary Hahn in Sarah Chang, violončelisti Antonio Janigro, Miša Majski in Nicolas Altstaedt, violist Jurij Bašmet, mezzosopranistka Marjana Lipovšek, sopranistka Bernarda Bobro, pianist Ivo Pogorelić, jazzista Lester Bowie in Sam Rivers ter mnogi drugi.
Boris Črnič
