Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Plošča je bila postavljena leta 1996 v času simpozija o Volkmerju, ki je potekal na Destrniku. Pritrjena je na steno župnišča, na njej pa je napis: »Tu pri Svetem Urbanu je služil Bogu in ljudem Leopold Volkmer (1741–1816). Narodni buditelj, pesnik, skladatelj in vzgojitelj. Univerza v Mariboru, 12. novembra 1996.« Leopold Volkmer Leopold Volkmer (1741–1816)
24. septembra 2015, ob 95-letnici rojstva in 20-letnici smrti Ladka Korošca, so v občini Zagorje na pobudo fundacije Ladko Korošec izdali knjigo Ladko Korošec – Življenje umetnika. Hkrati so ob tej priložnosti postavili njegov kip pred Weinbergerjevo hišo. Kip je bil med predmeti, ki sta jih Fundaciji predala njegova potomca, sin dr. Ladko Korošec ter
V sobi Weinbergerjeve hiše, kjer je Ladko Korošec med vračanjem v Zagorje prijateljem predvajal svoje posnetke, so na njegov rojstni dan, 3. avgusta, leta 2008 odprli spominsko sobo. Oblikovana je kot multimedijski prostor: na ekranu se vrti dokumentarni film o velikem pevcu, na ogled je nekaj njegovih osebnih predmetov ter slikovno in filmsko gradivo z
Glasbenonarodopisni inštitut, najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil ustanovljen 15. oktobra 1934. Vodja inštituta, pred drugo svetovno vojno znanega pod imenom Folklorni inštitut, je bil France Marolt. Delo inštituta je usmerjal v zbiranje, raziskovanje in objavljanje gradiva in znanstvenih izsledkov, in tej usmeritvi še danes sledi inštitut. Slovenski akademiji znanosti
Festivalna dvorana je že desetletja sinonim za družabno življenje v Ljubljani. Zaseda tudi posebno mesto v glasbeni zgodovini Slovenije, saj se je na začetku šestdesetih let prav tu rojevala in razplamtela slovenska popularna plesna glasba in jazz scena. Takrat še poimenovana Soča, je bila Festivalna dvorana najbolj priljubljeno plesišče v tistem času; v njej je
Društvo slovenskih skladateljev (DSS), ustanovljeno leta 1945, je prostovoljno strokovno združenje skladateljev in muzikologov. Društvo, ki trenutno šteje 114 članov, si prizadeva spodbuditi ustvarjanje sodobne slovenske glasbe in promovira slovenske skladatelje. Svojo dejavnost zato usmerja v izdajanje notnih edicij in glasbenih posnetkov, organizira koncerte sodobne slovenske glasbe ter sodeluje z najpomembnejšimi evropskimi založniškimi hišami. Edicije
Zasebna zbirka Borisa Andreja Mlakarja je najobsežnejša zbirka citer v Slovenij. V njej je približno 150 inštrumentov, med drugim citre izjemne kakovosti najbolj priznanih izdelovalcev, kot so Eduard Heidegger, Joseph Muller in Anton Kiendel. Najimpresivnejši del zbirke so citre, ki so bile prve izdelane v delavnicah Mullerja in Kiendla. Posebnost zbirke so tudi citre, na
21. junija 2018 so na pobudo KS Postojna na skladateljevo rojstno hišo pritrdili spominsko ploščo. Idejno zasnovo zanjo je pripravila Erika Merše Logar, samo ploščo iz marmorja pa je izdelalo Kamnoseštvo Kobe Dušan s.p. iz Postojne. Alojz Srebotnjak Skladatelj in pedagog Alojz Srebotnjak (1931–2010) je bil eden najvidnejših avtorjev sodobne umetnostne glasbe. Bil je član modernistične
Na fasado Savinove rojstne hiše v Žalcu so na pobudo Društva slovenskih skladateljev leta 1949 pritrdili spominsko ploščo z napisom: »V tej hiši je bil rojen in je ustvarjal svoja dela skladatelj Risto Savin (1859–1948).« Friderik Širca – Risto Savin Konec 19. stoletja, ko je Risto Savin (1859–1948) nastopil skladateljsko pot, so se slovenski skladatelji
V starem jedru Žalca stoji reprezentativni primer trške arhitekture, enonadstropna zgradba, ki zaradi neokrnjene fasade spada med arhitekturne spomenike prve kategorije in jo danes poznamo kot Savinovo hišo. V njej je zbirka Savinove predmetne zapuščine, s katero upravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Današnja spominska soba, ki so jo odprli leta 1971 in