Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
(Angeli so upodobljeni z glasbili: trobento, dudami, trombo marino, oprekljem, rebekom, klavikordom, zvonci, harfo, lutnjo, dvojnicami, portativom, kraguljčki, zavito trobento oz. pozavno in rogom.) Freske na oboku prezbiterija v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni so bile odkrite in restavrirane leta 1968. Že njihov restavrator Izidor Mole je freske ocenil, da »so med najbolj kvalitetnimi
Spomenik so leta 2016 odkrili na pobudo kanalskega prosvetnega društva v sodelovanju z Občino Kanal. Dogodek se je odvil v okviru festivala Kogojevi dnevi, za katerega je skladatelj veliko skladal. Spomenik, ki je trenutno v depoju, bo stal na prenovljenem trgu Kontrada. Avtor doprsne plastike je Mirsad Begić. Štefan Mauri Skladatelj in pevovodja Štefan Mauri
Spominska soba Vinka Vodopivca je v Domu kulture Kromberk, sedežu Krajevne skupnosti Kromberk – Loke. Za sobo skrbi Kulturno društvo Moški pevski zbor Kromberški Vodopivci, v njej pa si lahko ogledamo Vodopivčev klavir iz kromberškega župnišča, na katerem je skladal; v hrambo sta ga društvu izročila Vodopivčeva nečaka. Vodopivčevo življenje in kulturno delovanje predstavlja slikovno
V vasici Konjšica je svoj počitek našel znameniti dirigent Carlos Kleiber, ki se je od poklicnega vrveža pogosto umaknil v neokrnjeno naravo blizu Litije. V vasi je na ogled po Kleiberjevi osebnosti urezana skromna, a vsebinsko pomenljiva spominska soba, v kateri je predstavljeno njegovo poklicno in zasebno življenje. Ljubitelji klasične glasbe si lahko ogledamo več
Vaščani Ročinja in člani akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec so leta 1968, ob 90-letnici rojstva Vinka Vodopivca, na njegovo rojstno hišo pritrdili ploščo z napisom: »Iz živih vrelcev tople domačije zajemal mojster je slovenske melodije, slovenski skladatelj, Vinko Vodopivec, rojen v tej hiši 16. 1. 1878, umrl v Kromberku 29. 2. 1952, Ročnici, Primorski akademski
Leta 1992 je bila v sklopu praznovanj 40. obletnice smrti skladatelja v organizaciji Župnije Kromberk ter Krajevne skupnosti Kromberk – Loke na zelenici pod župniščem v Kromberku postavljena kamnita plastika skladatelja Vodopivca. Avtor plastike je Zmago Posega. Vinko Vodopivec Duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec (1878–1952) je z ustvarjanjem na sakralnem in posvetnem glasbenem področju izoblikoval
Prvi spomenik v spomin Vinku Vodopivcu so leta 1966 postavili prebivalci Kromberka in Klub starih goriških študentov v parkovno urejenem prostoru pod župniščem v Kromberku. Spomenik v obliki zidu, pokritega s strešniki, ima na spominski plošči vklesane začetne note Vodopivčevih pesmi O, Marija Tolažnica in Žabe, ter zapis avtorja Ludvika Zorzuta: »Tu je snoval in
Na začetku 20. stoletja postane pomembno glasbeno prizorišče koncertna dvorana, ki je odprla vrata leta 1905 v enem najmodernejših hotelov v regiji, v današnjem Grand Hotelu Union. Ta kulturni in kongresni center, ki danes uživa status kulturne dediščine, ima zaradi koncertne dvorane pomemben prostor tudi v slovenski glasbeni zgodovini. V Unionski dvorani je letne koncerte
Stavba, v kateri sta po prenovi leta 1998 začela delovati javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Glasbena šola Domžale, ima več kot stoletno zgodovino. Kulturni dom danes nosi ime po domžalskem duhovniku, pisatelju, skladatelju in krajevnem kronistu Francu Berniku (1870–1948). Stavbo so kot Društveni dom Domžale zgradili leta 1910 po načrtih tesarskega mojstra
Današnja Dvorana Union je edina ohranjena stavba nekdanje Götzeve pivovarne (po Tomažu Götzu iz Württemberškega), ki je bila v šestdesetih letih 19. stoletja vse do prve svetovne vojne vodilna pivovarna v Mariboru. Tovarna se je neprestano razvijala in bila najmodernejše opremljena pivovarna na slovenskem Štajerskem. Leta 1911 so postavili osrednje poslopje, Götzevo dvorano – današnjo