Glasbenonarodopisni inštitut, najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil ustanovljen 15. oktobra 1934. Vodja inštituta, pred drugo svetovno vojno znanega pod imenom Folklorni inštitut, je bil France Marolt. Delo inštituta je usmerjal v zbiranje, raziskovanje in objavljanje gradiva in znanstvenih izsledkov, in tej usmeritvi še danes sledi inštitut. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bil priključen leta 1972 kot sekcija Inštituta za slovensko narodopisje. Leta 1994 je ponovno postal samostojni Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
V desetletjih naglega spreminjanja načina življenja je Glasbenonarodopisni inštitut spremljal izginjajočo podobo ljudske kulture, v času globalizacije ter spreminjanja in odpravljanja meja pa v podobi ljudskih pesmi, inštrumentalne glasbe in plesa odkriva prepoznavne oblike slovenske istovetnosti ter išče v odnosu do kulture, ki nas obdaja, njene razmejitve in prepletanja. S temi spoznanji širi vednost o nas samih in uveljavlja Slovenijo v evropskem in svetovnem merilu.
Projekti Glasbenonarodopisnega inštituta raziskujejo plesno dediščino slovenskih izseljencev v Clevelandu, akustemologijo zvonjenja, slovensko ljudsko duhovno kulturo v procesu globalizacije itd. Med publikacijami inštituta najdemo temeljite etnomuzikološke raziskave ljudske glasbe in plesa.
