(Angeli so upodobljeni z glasbili: trobento, dudami, trombo marino, oprekljem, rebekom, klavikordom, zvonci, harfo, lutnjo, dvojnicami, portativom, kraguljčki, zavito trobento oz. pozavno in rogom.)
Freske na oboku prezbiterija v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni so bile odkrite in restavrirane leta 1968. Že njihov restavrator Izidor Mole je freske ocenil, da »so med najbolj kvalitetnimi in najbolj ohranjenimi pri nas«. Deset let kasneje ga je dopolnil še poznavalec srednje-veškega slikarstva dr. Janez Höfler: »Mirnski svetniki in svetnice ostajajo samosvoj slikarski višek pozne gotike na slovenskih tleh.« Prosto stoječe svetniške postave in figure angelov muzikantov nas presenetijo s sodobnim pojmovanjem človeškega lika, ki sledi novemu realizmu, ki ga je v drugi polovici 15. stoletja vzpostavilo zgodnje nizozemsko slikarstvo, in sicer pod odločilnimi vplivi zgodnje nemške grafike, posebej Mojstra E. S. Leta 2002 je dr. Janez Höfler poslikavo mirnskega oboka označil kot »evropsko pomemben spomenik«.
Angelsko ali nebeško liturgijo so v evropski likovni umetnosti predstavljali najprej angeli brez glasbil, nato so angelom dodali trakove z napisi cerkvenih hvalnic in knjige, šele v zadnji razvojni fazi so angeli dobili v roke note in glasbila. Na mirnskih freskah ‘angelski koncert’ ustreza predstavam cerkvenih očetov o ‘angelski’ ali ‘nebeški’ glasbi: angeli, ki z napisnimi trakovi, orodji trpljenja in glasbili hvalijo Boga, so nosilci nebeške hvalnice in nebeške liturgije. Muzicira-jočih angelov na mirnskih freskah je dvajset, šestnajst od njih ima v rokah glasbilo. Do Bolfgangove upodobitve v slovenskem stenskem slikarstvu ne poznamo tako sklenjene in številčne zasedbe angelov s toliko različnimi glasbili, meni dr. Janez Höfler. Freske so, kolikor so ohranjene, likovno jasne in pregledne, glasbila so natančno naslikana, prav tako njihova praktična uporaba. Fresk sicer ne moremo jemati za neizpodbiten dokaz, da so bila upodobljena glasbila pri nas v praktični uporabi. A Bolfgangova upodobitev angela z oprekljem vendarle kaže na izvajalsko prakso domačega okolja. Gre namreč za glasbilo, ki je v tem času značilno izključno za slovenski etnični prostor in ga ostala Evropa v tej obliki ne pozna. Vsekakor so upodobljena glasbila na mirnskih freskah dragocen vir za spoznavanje srednjeveških glasbil in igranja nanje.
Marko Kapus
(Angeli so upodobljeni z glasbili: trobento, dudami, trombo marino, oprekljem, rebekom, klavikordom, zvonci, harfo, lutnjo, dvojnicami, portativom, kraguljčki, zavito trobento oz. pozavno in rogom.)
