Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Spominsko ploščo so leta 1993 pritrdili na pročelje Palače Tarsia. Ploščo je oblikoval Miroslav Mršnik – Mirč in izdelalo podjetje Marmor, Sežana. Napis na njej se glasi: »Antonio Tarsia 1643–1722, organist in skladatelj. Organista e compositore.« Antonio Tarsia Antonio Tarsia (1643–1722) je bil baročni glasbenik, skladatelj in biser koprske glasbene preteklosti. Rojen v Pulju, izvira
V spomin na češkega dirigenta Václava Talicha, enega pomembnejših dirigentov na Slovenskem in promotorjev slovenske glasbe, so leta 2018 postavili spominsko ploščo. Slavnostno so jo odkrili ob zaključku 33. Slovenskih glasbenih dnevov. Spominsko ploščo, ki sta jo ustvarila oblikovalec Robert Žvokelj in kipar Metod Frlic, so postavili ob stopnišče tik pred vhodom v Unionsko dvorano,
Stavba Slovenske filharmonije je ena od ikon Kongresnega trga in mestnega središča Ljubljane. Za reprezentativnim historicističnim pročeljem se poleg dveh dvoran, labirinta stranskih prostorov in zanimivih drobnih detajlov skriva pestra preteklost. V srednjem veku je bil na tej lokaciji obrambni jarek pred mestnim obzidjem Novega trga. V 17. stoletju so dali kranjski deželni stanovi zgraditi
Zbirka muzikalij frančiškanskega samostana v Novem mestu razkriva poleg domačih skladateljskih udejstvovanj tudi sledove različnih mednarodnih glasbenih vplivov, ki so jih v Novem mestu v prejšnjih stoletjih pustili predvsem češki, nemški in italijanski ustvarjalci. Gradivo novomeškega samostana s svojim obsegom in vsebino ponuja podlago za domnevo, da je v tej ustanovi nekoč deloval precej obsežen
Leta 2014 so pred Cankarjevim domom postavili kip Stojana Batiča, in sicer upodobitev Pana. Skulpturo, ki je spadala v dediščino dr. Zorana Kržišnika, je generalnemu direktorju Cankarjevega Doma Mitji Rotovniku podarila ena od dedinj Kržišnikove zapuščine. Rotovnik je bil namreč njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj. V znamenju njunega tesnega sodelovanja pri ustanavljanju in pozneje tudi
Orfejev spomenik, ki stoji ob Celovški cesti pred Kinom Šiška, je izdelal kipar Stojan Batič. Kip je bil postavljen leta 1969.
Knjižnica Oddelka za muzikologijo je osrednja slovenska strokovna knjižnica za muzikologijo. Njen nastanek je povezan z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo leta 1961, njeno odprtje pa s prvim študijskim letom na Filozofski fakulteti leto kasneje. Organizacijsko je danes povezana z Osrednjo humanistično knjižnico Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki združuje knjižnice posameznih oddelkov Filozofske fakultete. Knjižnica
Muzikološki inštitut je eden od 18 raziskovalnih inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Deluje od leta 1980 in je edina samostojna raziskovalna skupina s področja muzikologije v Sloveniji, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem starejše glasbene dediščine na geografskem prostoru današnje Republike Slovenije. Raziskovalci glasbene vire sistematično urejajo, preučujejo, umeščajo v širši vsebinski
Plošča je bila postavljena leta 1996 v času simpozija o Volkmerju, ki je potekal na Destrniku. Pritrjena je na steno župnišča, na njej pa je napis: »Tu pri Svetem Urbanu je služil Bogu in ljudem Leopold Volkmer (1741–1816). Narodni buditelj, pesnik, skladatelj in vzgojitelj. Univerza v Mariboru, 12. novembra 1996.« Leopold Volkmer Leopold Volkmer (1741–1816)
24. septembra 2015, ob 95-letnici rojstva in 20-letnici smrti Ladka Korošca, so v občini Zagorje na pobudo fundacije Ladko Korošec izdali knjigo Ladko Korošec – Življenje umetnika. Hkrati so ob tej priložnosti postavili njegov kip pred Weinbergerjevo hišo. Kip je bil med predmeti, ki sta jih Fundaciji predala njegova potomca, sin dr. Ladko Korošec ter