V spomin na češkega dirigenta Václava Talicha, enega pomembnejših dirigentov na Slovenskem in promotorjev slovenske glasbe, so leta 2018 postavili spominsko ploščo. Slavnostno so jo odkrili ob zaključku 33. Slovenskih glasbenih dnevov. Spominsko ploščo, ki sta jo ustvarila oblikovalec Robert Žvokelj in kipar Metod Frlic, so postavili ob stopnišče tik pred vhodom v Unionsko dvorano, kjer je Talich dirigiral simfonične koncerte tedaj prve Slovenske filharmonije. Na plošči je zapis:
»V tej dvorani je češki dirigent Václav Talich v obdobju 1908–1912 vodil prvo Slovensko filharmonijo.«
Václav Talich
Václav Talich (1883–1961) velja za enega vplivnejših čeških glasbenikov, ki so delovali na mednarodnih odrih. Bil je predvsem dirigent in violinist. Njegovo dirigiranje je imelo poseben vpliv na Slovenskem, kjer je bil, četudi krajši čas, glavni katalizator simfoničnega koncertnega življenja. V tem obdobju je raven prvega slovenskega profesionalnega orkestra dvignil na umetniško stopnjo.
Rodil se je v Kromerižu na Moravskem. Njegove prve glasbene korake je spremljal oče Jan, ki je bil glasbeni pedagog in skladatelj, zato je Václav že pri štirih letih igral v šolskem orkestru ter nastopal kot solistični violinist. V letih 1897–1903 je študiral violino na konservatoriju v Pragi pri Otakarju Ševčíku, po diplomi pa je v sezoni 1903/04 deloval kot koncertni mojster Berlinske filharmonije, kjer ga je močno navdahnil glavni dirigent Arthur Nikisch. Pod vtisom te svetovljanske umetniške osebnosti se je odločil za dirigentski poklic in pri Nikischu študiral v Leipzigu.
Zaradi slabšega zdravja (pljučne bolezni) se je moral leta 1904 preseliti v Odeso, kjer je deloval kot koncertni mojster in dirigent v tamkajšnji Operi. Nato se je preselili v toplejši gorski kraj v Tbilisi, kjer je deloval kot profesor violine, dirigent in violinist v kvartetu. Posledice ruskih uporov iz leta 1905 so nato dosegle Gruzijo, zaradi česar jo je leta 1906 zapustil.
Vrnil se je v Prago, kjer postal korepetitor pevske šole M. Langrove in vodil orkestralno društvo, vendar pri tem ni imel pravih možnosti za uveljavitev. Odšel je v Ljubljano, kjer je pod njegovim vodstvom Društvena godba doživela velik uspeh na koncertu z izvedbami odlomkov iz Wagnerjevega Lohengrina in Verdijeve Aide. Prav v tem času, leta 1908, so Društveno godbo preimenovali in preoblikovali v profesionalni simfonični orkester, Slovensko filharmonijo. Talich je postal njen prvi dirigent in s prvimi koncerti zbudil pozornost kritikov, ki so opazili umetniško vrednost Talichove osebnosti. V njem so prepoznali izjemno muzikalnost, ki je zagotovila, da so glasbeni sestavi pod njegovim vodstvom dosegali umetniško raven.
Programsko se je usmeril predvsem v izvajanje del slovanskih in slovenskih avtorjev ter skladb železnega repertoarja. Ob koncu sezone 1908/09 je ustanovil godalni kvartet, s katerim je izvajal klasične mojstrovine skladateljev, kot sta Mozart in Dvořák. V sezoni 1909/10 je dirigiral operetne predstave v ljubljanskem Deželnem gledališču in začasno prevzel vodenje zbora Glasbene matice.
Leta 1911 je postal prvi dirigent v slovenskem Deželnem gledališču, kjer se je dokazal kot precizen in profesionalen operni dirigent. Posebno pozorno se je posvečal sestavljanju opernih programov in svojo vnemo kanaliziral v dvig ravni operne umetnosti na Slovenskem ter angažiral nove operne pevce. V zgodovinski spomin so se vtisnile njegove izvedbe Verdijevega Rigoletta, Smetanove Prodane neveste in Dvořákove Rusalke. Vestno se je lotil tudi promoviranja češke glasbe in njenih skladateljev, zlasti Leoša Janáčka.
Talich je poleg Fritza Reinerja in Gustava Mahlerja še en veliki dirigent, ki je svojo mednarodno vplivno kariero začel prav v Ljubljani. Njegovi naslednji glasbeni koraki so ga vodili najprej na izpopolnjevanje v Nemčijo, od koder se je vrnil v Ljubljano za še eno sezono, nato je odšel na Češko, Slovaško in v Nemčijo, kjer so njegove interpretacije del Dvořáka, Smetane in Suka obveljale za avtentične.
Maia Juvanc
