Category: Stavbe in parki

Festivalna dvorana Bled je kongresno-prireditveni center, ki ima zaradi svojega kulturnega pomena status kulturne dediščine. Dvorana stoji ob obali blejskega jezera in je prizorišče večjih kulturnih in glasbenih dogodkov ter poslovnih, znanstvenih in političnih prireditev. Leta 1961 je projektant Ivo Špinčič po naročilu blejske občine oblikoval Festivalno dvorano za potrebe svetovnega šahovskega turnirja. Leta 1962

Dom kulture Velenje so postavili leta 1959 po načrtu arhitekta Otona Gasparija. Stavbo s statusom kulturne dediščine krasi grafika na stranskih fasadah ter relief na pročelju, delo kiparja Stojana Batiča. Dom so med letoma 2003 in 2006 obnovili in nadgradili z elektro inštalacijo in avdio tehniko, ki omogočata prenašanje za televizijo in radio. Velika dvorana

Križanke so osrednje ljubljansko odprto prireditveno prizorišče s statusom kulturne dediščine, ki na več različnih odrih ponuja široko paleto glasbenih, plesnih in gledaliških dogodkov. Gledališče na prostem in manjši koncertni odri Križank so nastali s prenovo zapuščenega Križevniškega samostana. Največji oder Križank je avditorij, kjer se odvijajo odmevnejši glasbeni dogodki klasične, popularne, etno in jazz

Cankarjev dom je največji kulturni in kongresni center v Sloveniji. Zametki te osrednje kulturne ustanove s statusom kulturne dediščine segajo v sedemdeseta leta 20. stoletja, ko je v Sloveniji gostoval romunski dirigent Sergiu Celibidache. Nastopil je v Slovenski filharmoniji, kjer so zastareli stoli, namenjeni občinstvu, tako škripali, da se je zaradi hrupa le s težavo

Arheološki park Divje babe je zaradi najdbe, povezane z glasbo, postal svetovno znano najdišče stare kamene dobe. Na strmem skalnatem pobočju Idrijsko-Cerkljanskega hribovja so arheologi v jami našli kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, kamena in koščena orodja ter ostanke kurišč ledenodobnega človeka. V jamskem najdišču Divje babe so raziskane plasti, stare med 35 tisoč in 116 tisoč

Na aleji skladateljev v Vegovi ulici v Ljubljani stoji stavba Glasbene matice, ki je bila ponovno zgrajena po potresu leta 1895. Leta 1932 so v sklopu priprav na počastitev 60-letnice obstoja Glasbene matice in Prvega slovenskega festivala arhitektu Jožetu Plečniku zaupali preureditev ulice in obnovo stavbe. Plečnik je skupaj s kiparjem Lojzetom Dolinarjem Vegovo ulico

Pri Ribniškem gradu so leta 1982 na pobudo Turističnega društva Ribnica oblikovali Park kulturnikov. V parku so na različnih kamnitih obeležjih vklesana številna imena (okoli 70) kulturnikov, ki so prispevali k razvoju Ribnice ali bili povezani z njo. Besedila v parku sta pripravila prof. Janez Debeljak in dr. Anton Slodnjak, načrt za spomenike in njihovo

Na Navju se nahajajo grobovi številnih znamenitih Slovencev, med katerimi najdemo prepoznavne osebnosti slovenske glasbene zgodovine. Ostanek nekdanjega mestnega pokopališča je bil leta 1936 po načrtih Jožeta Plečnika, Iva Spinčiča in Antona Lapa preurejen v spominski park, ki je danes del ljubljanske kulturne dediščine. Navje je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Spominski park ob Hribarjevi hiši v Cerkljah so odprli leta 1999 ob občinskem prazniku in 80-letnici smrti Ignacija Borštnika. Njegov kip je bil prvi od doprsnih kipov osebnosti, ki so s svojim delovanjem in ustvarjanjem pomembno prispevale posebej k razvoju in prepoznavnosti občine Cerklje na Gorenjskem kakor tudi slovenske kulture na splošno. Zdaj v parku

V Strmcu stoji hiša, postavljena v drugi polovici 19. stoletja, v kateri se je leta 1901 rodil Blaž Arnič. Pritlična hiša pravokotnega tlorisa je kulturni spomenik. Blaž Arnič Blaž Arnič (1901–1970) je bil slovenski skladatelj in glasbeni pedagog. Komponiral je zborovske pesmi, komorno in filmsko glasbo, najpomembnejše delo pa je opravil na področju orkestralne  glasbe.