Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Leta 2002 je ploščo ob 100. obletnici skladateljevega rojstva na njegovo rojstno hišo postavilo kulturno društvo SKD Slavec Ricmanje–Log. Napis na njej sporoča: »V tej hiši se je rodil skladatelj in dirigent. In questa casa nacque il compositore e direttore d’orchestra dr. Danilo Švara 1902–1981. Ob 100. obletnici rojstva SKD Slavec Ricmanje, 24. 3. 2002.« Danilo Švara
Glasbena zbirka Glasbeno življenje v mestih (palača Belgramoni-Tacco) V dveh razstavnih sobah je predstavljena glasbena zbirka. V prvem prostoru je prikazano glasbeno življenje v danes slovenskih obalnih mestih od srednjega veka do konca 20. stoletja. Glasba je bila do 19. stoletja v glavnem omejena na cerkve in salone plemiških ter premožnejših meščanskih družin. Vezana je
V Begunjah na Gorenjskem je Muzej Avsenik z dvorano s 70 sedeži in razstavnimi prostori, poleg tega pa sta tam še trgovina z glasbili, notnim gradivom, nosilci zvoka in spominki ter restavracija. Muzej, ki je prvič odprl vrata leta 1989 in drugič, v prenovljeni obleki, leta 2016, nudi vpogled v popularni vzpon narodnozabavne glasbe bratov
V krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah so leta 2013 ob 84. rojstnem dnevu Slavka Avsenika in v znamenju 60-letnice Avsenikove glasbe odkrili skulpturo. S postavitvijo se je radovljiška občina poklonila narodnozabavni glasbi ansambla bratov Avsenik. Klaviatura, tri harmonike in 16 metrov visoka tradicionalna gorenjska marela obeležujejo dediščino bratov Avsenik, ki sta doma prav v
Stavbo, v kateri je danes sedež Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, so zgradili leta 1892. Zgrajena je bila približno sočasno z bližnjimi poslopji Narodnega muzeja, Narodnega doma in Slovenske filharmonije. Povod za njen nastanek je bilo uničenje Stanovskega gledališča med požarom leta 1887 ter prizadevanje meščanov, da bi Ljubljana prevzela vlogo političnega in
Narodni muzej Slovenije kot najstarejša in osrednja muzejska ustanova v Sloveniji zbira, dokumentira, hrani, raziskuje in javnosti predstavlja premično kulturno dediščino. Ponaša se z bogato arheološko zbirko najdragocenejših predmetov od kamene dobe do novega veka, numizmatično in grafično zbirko, zgodovinsko zbirko in zbirko uporabne umetnosti, v muzeju pa delujeta tudi oddelek za konserviranje in restavriranje
Glasbena zbirka od leta 1948 deluje kot oddelek znotraj Enote posebnih zbirk NUK-a. Kot del nacionalne knjižnice skrbi za zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjih, slovenskih založbah, pripadnikih italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti
Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor ima sedež v stavbi iz 19. stoletja, ki je bila restavrirana in ima danes status kulturne dediščine. V centru Maribora ponuja širok nabor kulturnih prireditev, med katerimi so glasbeni koncerti, festivali, glasbeni cikli ter gledališke in plesne predstave. Stavbo Narodnega doma zaznamuje pestra zgodovina. Zgradili so jo leta 1898 po
Festivalna dvorana Bled je kongresno-prireditveni center, ki ima zaradi svojega kulturnega pomena status kulturne dediščine. Dvorana stoji ob obali blejskega jezera in je prizorišče večjih kulturnih in glasbenih dogodkov ter poslovnih, znanstvenih in političnih prireditev. Leta 1961 je projektant Ivo Špinčič po naročilu blejske občine oblikoval Festivalno dvorano za potrebe svetovnega šahovskega turnirja. Leta 1962
Dom kulture Velenje so postavili leta 1959 po načrtu arhitekta Otona Gasparija. Stavbo s statusom kulturne dediščine krasi grafika na stranskih fasadah ter relief na pročelju, delo kiparja Stojana Batiča. Dom so med letoma 2003 in 2006 obnovili in nadgradili z elektro inštalacijo in avdio tehniko, ki omogočata prenašanje za televizijo in radio. Velika dvorana