☟ Seznam lokacij

SLO Narodni muzej Slovenije

☜ Nazaj

Narodni muzej Slovenije

Muzejska ulica 1
1000 Ljubljana

Narodni muzej Slovenije kot najstarejša in osrednja muzejska ustanova v Sloveniji zbira, dokumentira, hrani, raziskuje in javnosti predstavlja premično kulturno dediščino. Ponaša se z bogato arheološko zbirko najdragocenejših predmetov od kamene dobe do novega veka, numizmatično in grafično zbirko, zgodovinsko zbirko in zbirko uporabne umetnosti, v muzeju pa delujeta tudi oddelek za konserviranje in restavriranje ter bogata knjižnica.

Muzej je bil ustanovljen leta 1821 kot Kranjski stanovski muzej. Sedanjo muzejsko stavbo na Prešernovi so za javnost odprli leta 1888 in je prvo izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas. V njem je na ogled stalna arheološka zbirka, del katere sta znamenita situla iz Vač ter najstarejše glasbilo na svetu, 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz kamenodobne jame Divje babe.

Arheološka najdba neandertalčeve piščali je leta 1995 sprožila različne odzive mednarodne javnosti, znanstvenikov in raziskovalcev, ki so poskušali odgovoriti na vprašanje, ali ta najdba pomeni, da je treba na novo začrtati premico razvoja človeštva. To domnevo je podprl glasbenik Ljuben Dimkaroski, ko je na kopijo paleolitske piščali odigral raznolik repertoar, ki je vključeval melodije iz klasičnih kompozicij.

Ta edina najdba piščali na svetu, ki naj bi jo iz stegnenice mladega jamskega medveda izdelal neandertalec, je od drugih podobnih piščali starejša vsaj za 10.000 let. Stegnenica medveda naj bi bila preoblikovana prav z namenom zvočnega izražanja. Razporeditev luknjic in ohranjena dolžina predmeta naj ne bi bili naključni, saj tvorita sistem, ki omogoča široko paleto zvočnosti in melodijskega gibanja. Piščal hranijo na arheološkem oddelku muzeja.

Med znamenitostmi Narodnega muzeja Slovenije je situla iz Vač pri Litiji, ki je bila najpomembnejša halštatska naselbina na Slovenskem in v širši okolici v 6. in 5. stoletju pred našim štetjem. Zaradi kakovosti zasnove in izdelave prizorov zavzema posebno mesto med najbolj znanimi izdelki situlske umetnosti, ki predstavlja vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnega človeka. Posoda je okrašena s tremi frizi, ki so izpolnjeni z živalskimi in človeškimi figurami. Upodobitve, ki jih je mogoče razumeti kot slavljenje domačega veljaka, vsebujejo prizore, iz katerih lahko sklepamo, da je bila železnodobna družba močno razslojena in da je bila tudi glasba pomemben del življenja višjega sloja.

V novi stavbi Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova je na ogled obsežna stalna postavitev študijskih zbirk zgodovinskih in umetnoobrtnih predmetov od 14. stoletja do danes, med katerimi je na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost zastopana tudi Zbirka glasbil in glasbenih avtomatov. Zbirka šteje dobrih sto muzealij in je za Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož druga največja zbirka glasbil v slovenskih muzejih.

Kot del stalne razstave so v razdelku Elipse umetnosti in glasbe razstavljena glasbila, med katerimi so pianino Bojana Adamiča, patentni izdelek dvojne violine, fonograf Sonora, valjčni glasbeni avtomat, pianino Stigl in klavir Andreja Bitenca. Med izjemne primerke zagotovo sodi tudi pochette francoskega izdelovalca Francoisa Saraillaca iz leta 1679. Pochette ali žepna violina se je kot najmanjši inštrument v družini violin pojavil v 16. stoletju, izdelovali pa so ga do zgodnjega 19. stoletja. Najbolj cvetoče obdobje tega glasbila je bilo 17. stoletje. O francoskem goslarju Françoisu Saraillacu (1678–1712) je bilo doslej v strokovni literaturi zbranih le malo podatkov. Žal so se v evropskih in ameriških muzejih ohranila le redka njegova glasbila. Zato je ohranjeni pochette v zbirki OZUU NMS še posebej dragocen dokument o delu francoskega goslarja in, kolikor je danes znano, edini njegov tovrstni ohranjeni inštrument.

Med posebnostmi so v zbirki glasbil orgle, izdelane sredi 18. stoletja v ljubljanski orgelski delavnici Marka Göbla, ter trije zelo redki klavikordi, od tega dva iz 18. stoletja, ki ju je izdelal domači orglar Janez Jurij Eisl. Razstavljeni so tudi trije klavirji ljubljanskega mojstra Andreja Bitenca. V Sloveniji imamo le štiri tovrstne Bitenčeve inštrumente; eden teh je razstavljen v Pokrajinskem muzeju Ptuj.

Stalno zbirko Narodnega muzeja Slovenija dopolnjujejo nekateri sodobni inštrumenti, denimo kitare iz Melodije Mengeš.

mag. Darko Knez, muzejski svetnik
Kustos Zbirke glasbil in glasbenih avtomatov in vodja Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije

Viri:


  • Knez, Darko. Inštrumentalna dediščina, Glasbila in glasbeni avtomati iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2017.