Category: Muzeji, zbirke in spominske sobe

(Angeli so upodobljeni z glasbili: trobento, dudami, trombo marino, oprekljem, rebekom, klavikordom, zvonci, harfo, lutnjo, dvojnicami, portativom, kraguljčki, zavito trobento oz. pozavno in rogom.) Freske na oboku prezbiterija v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni so bile odkrite in restavrirane leta 1968. Že njihov restavrator Izidor Mole je freske ocenil, da »so med najbolj kvalitetnimi

V vasici Konjšica je svoj počitek našel znameniti dirigent Carlos Kleiber, ki se je od poklicnega vrveža pogosto umaknil v neokrnjeno naravo blizu Litije. V vasi je na ogled po Kleiberjevi osebnosti urezana skromna, a vsebinsko pomenljiva spominska soba, v kateri je predstavljeno njegovo poklicno in zasebno življenje. Ljubitelji klasične glasbe si lahko ogledamo več

Zbirka muzikalij frančiškanskega samostana v Novem mestu razkriva poleg domačih skladateljskih udejstvovanj tudi sledove različnih mednarodnih glasbenih vplivov, ki so jih v Novem mestu v prejšnjih stoletjih pustili predvsem češki, nemški in italijanski ustvarjalci. Gradivo novomeškega samostana s svojim obsegom in vsebino ponuja podlago za domnevo, da je v tej ustanovi nekoč deloval precej obsežen

Knjižnica Oddelka za muzikologijo je osrednja slovenska strokovna knjižnica za muzikologijo. Njen nastanek je povezan z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo leta 1961, njeno odprtje pa s prvim študijskim letom na Filozofski fakulteti leto kasneje. Organizacijsko je danes povezana z Osrednjo humanistično knjižnico Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki združuje knjižnice posameznih oddelkov Filozofske fakultete. Knjižnica

V sobi Weinbergerjeve hiše, kjer je Ladko Korošec med vračanjem v Zagorje prijateljem predvajal svoje posnetke, so na njegov rojstni dan, 3. avgusta, leta 2008 odprli spominsko sobo. Oblikovana je kot multimedijski prostor: na ekranu se vrti dokumentarni film o velikem pevcu, na ogled je nekaj njegovih osebnih predmetov ter slikovno in filmsko gradivo z

Glasbenonarodopisni inštitut, najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil ustanovljen 15. oktobra 1934. Vodja inštituta, pred drugo svetovno vojno znanega pod imenom Folklorni inštitut, je bil France Marolt. Delo inštituta je usmerjal v zbiranje, raziskovanje in objavljanje gradiva in znanstvenih izsledkov, in tej usmeritvi še danes sledi inštitut. Slovenski akademiji znanosti

Zasebna zbirka Borisa Andreja Mlakarja je najobsežnejša zbirka citer v Slovenij. V njej je približno 150 inštrumentov, med drugim citre izjemne kakovosti najbolj priznanih izdelovalcev, kot so Eduard Heidegger, Joseph Muller in Anton Kiendel. Najimpresivnejši del zbirke so citre, ki so bile prve izdelane v delavnicah Mullerja in Kiendla. Posebnost zbirke so tudi citre, na

V starem jedru Žalca stoji reprezentativni primer trške arhitekture, enonadstropna zgradba, ki zaradi neokrnjene fasade spada med arhitekturne spomenike prve kategorije in jo danes poznamo kot Savinovo hišo. V njej je zbirka Savinove predmetne zapuščine, s katero upravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Današnja spominska soba, ki so jo odprli leta 1971 in

Leta 2007 so odprli Viternikovo spominsko sobo, v kateri je razstavljen klavir, na katerem je komponiral, ter nekaj njegovih osebnih predmetov, Sveto pismo in oblačila. Ludvik Viternik Ludvik Viternik (1888–1973) je bil glasbenik, skladatelj in duhovnik. Skladal je predvsem zborovske pesmi, napisal pa je tudi nekaj klavirske in komorne glasbe. Rodil se je na Stražišču