Category: Muzeji, zbirke in spominske sobe

Glasbena in filmska zbirka UKM je z okrog 60.000 enotami gradiva najbogatejša tovrstna zbirka v severovzhodni Sloveniji. Poleg glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je edina v slovenskem prostoru, ki z obveznim izvodom prejema in trajno arhivira vso slovensko produkcijo zvočnih in video posnetkov. Ti tvorijo ob glasbenem tisku, prvem in najstarejšem gradivu

Notni arhiv Slovenske filharmonije vsebuje 2000 in več prvotiskov, redkih primerov notnih izdaj klasicističnih in romantičnih del ter rokopisne prepise simfonij, serenad, koncertnih in komornih del ter oper. Med posebnostmi arhivske zbirke je vredno omeniti originalne notne izdaje iz časa delovanja Filharmonične družbe, ki je bila predhodnica Slovenske filharmonije in je od leta 1794 delovala

Spominska soba Josipine Turnograjske se nahaja v gradu Turn v prostoru, ki je ob sobotah namenjen mašnemu obredju oskrbovancev Doma za starejše občane, ki je v gradu že nekaj desetletij. V sobi sta dve vitrini in imitacija Josipinine pisalne mize. Ohranilo se je izredno malo artefaktov, saj je bilo med vojno veliko uničenega in/ali odtujenega.

V kulturnozgodovinski zbirki Pomurskega muzeja hranijo nekaj glasbenih inštrumentov, med katerimi so predvsem trobila, cimbale, klavir in ena violina. V okviru stalne razstave Pomurskega muzeja je trenutno na ogled le klavir izdelovalca J. B. Streicherja s sinom, letnik 1869, iz orehovega lesa. Klavir je muzeju podaril Oskar Norčič iz Murske Sobote. Ostali inštrumenti niso razstavljeni.

Glasbila v Pokrajinskem muzeju Maribor V zbirki glasbil Pokrajinskega muzeja Maribor je zbranih 79 muzealij. Poleg glasbil (teh je 43) sta v zbirki še dva gramofona, mehanski glasbeni avtomat Ariston in trideset pripadajočih perforiranih plošč s konca 19. stoletja, del glasbenega avtomata, škatla za violino in lesena mapa za note. Večino glasbil je muzej pridobil

Na Selakovi domačiji v Šentjerneju že tri leta deluje Vinoteka Otilija. Leta 2016 so tu na ogled postavili stalno zbirko glasbil. Gre za inštrumente, ki jih je Janez Selak prejel od prvega dirigenta šentjernejske prenovljene godbe, Mladena Škrbiča, tudi profesorja za pihala na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto. Ob njegovi smrti je njegov sin

Domžalska godba je najstarejša podeželska godba na nekdanjem Kranjskem, saj sega v leto 1884, ko so se prvič zbrali gasilci – glasbeniki, in deluje še danes. Ponaša se tudi z najstarejšim godbenim domom (Godbeni dom Domžale) na slovenskih tleh. Slovesno je bil odprt že leta 1929. Oder doma je krasila zastorska slika na platnu (610

Slovenski etnografski muzej je prostor, v katerem lahko stopimo v dialog z glasbeno kulturno dediščino na slovenskem etničnem ozemlju in v diaspori. To stičišče vednosti o tradicionalni in sodobni kulturi na Slovenskem hrani in razstavlja glasbene artefakte in predmete, med katerimi so nekateri najstarejši v Evropi in so dodobra prevetrili predpostavke o tem, kdaj lahko

Muzej, ustanovljen leta 1951, se nahaja v metliški graščini ob reki Kolpi, naravnem mejniku med Slovenijo in Hrvaško. V muzeju hranijo stalno zbirko belokranjske kulturne zapuščine, ki poleg zgodovinskih in etnografskih vključuje tudi pomembne glasbene artefakte iz tradicije domačih godb. K muzeju sodijo tudi spominska hiša Otona Župančiča v Vinici, krajevna muzejska zbirka Semič in

Leta 1856 je usnjar Filip Wolf, oče skladatelja Huga, kupil hišo v Slovenj Gradcu. Hišo je leta 1924 podedoval Oton Koršič, leta 1950 pa je bila nacionalizirana in je v njej delovala Glasbena šola Slovenj Gradec. Leta 2010 so v njej (njej interjer je značilno meščansko bivališče s konca 19. stoletja) uredili spominsko razstavo Huga