Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Križanke so osrednje ljubljansko odprto prireditveno prizorišče s statusom kulturne dediščine, ki na več različnih odrih ponuja široko paleto glasbenih, plesnih in gledaliških dogodkov. Gledališče na prostem in manjši koncertni odri Križank so nastali s prenovo zapuščenega Križevniškega samostana. Največji oder Križank je avditorij, kjer se odvijajo odmevnejši glasbeni dogodki klasične, popularne, etno in jazz
Leta 2000 je občina Ribnica na Adamičevo rojstno hišo v Ribnici pritrdila granitno spominsko ploščo z vklesanim napisom: »V tej hiši je bil rojen Bojan Adamič 1912–1995, skladatelj in dirigent.« Bojan Adamič Vsestranski glasbenik Bojan Adamič (1912–1995) je deloval kot pianist, skladatelj, dirigent, aranžer, urednik in multiinštrumentalist. Z izjemno skladateljsko pretočnostjo se je brez predsodkov
Cankarjev dom je največji kulturni in kongresni center v Sloveniji. Zametki te osrednje kulturne ustanove s statusom kulturne dediščine segajo v sedemdeseta leta 20. stoletja, ko je v Sloveniji gostoval romunski dirigent Sergiu Celibidache. Nastopil je v Slovenski filharmoniji, kjer so zastareli stoli, namenjeni občinstvu, tako škripali, da se je zaradi hrupa le s težavo
Najbogatejšo zbirko glasbil nacionalnega pomena, ki šteje skoraj 350 glasbil, hranijo v ptujskem gradu. Zbirko glasbil, namenjenih umetni in ljudski glasbi, dopolnjuje notno gradivo in orodje za izdelovanje inštrumentov. Vidnejše mesto v zbirki zasedata dve muzealiji: redkost svetovnega pomena, rimska dvojna piščal oz. tibia iz 2. ali 3. stoletja, in lutnja znamenitega dunajskega mojstra Andreasa
Arheološki park Divje babe je zaradi najdbe, povezane z glasbo, postal svetovno znano najdišče stare kamene dobe. Na strmem skalnatem pobočju Idrijsko-Cerkljanskega hribovja so arheologi v jami našli kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, kamena in koščena orodja ter ostanke kurišč ledenodobnega človeka. V jamskem najdišču Divje babe so raziskane plasti, stare med 35 tisoč in 116 tisoč
Bronasta doprsna plastika Miroslava Vilharja je delo kiparja Stojana Batiča. Prvič je bil spomenik Vilharju po načrtu kiparja Alojzija Repiča in arhitekta Ivana Jagra slavnostno postavljen na trg v mestnem središču leta 1906. Leta 1926 so ga zaradi fašističnega oskrunjenja prestavili k cerkvi sv. Štefana, leta 1941 pa so ga uničili. Novo, Batičevo skulpturo so
Spominsko ploščo so leta 1972 na fasado rojstne hiše pričvrstili na pobudo Prosvetnega društva skladateljev Ipavcev. Na plošči je vgraviran pozlačen zapis: »V tej hiši se je rodil 21. 12. 1873 skladatelj dr. Josip Ipavec. V Šentjurju pri Celju, dne 12. 9. 1972. Prosvetno društvo skladateljev Ipavcev, Šentjur pri Celju.« Benjamin, Gustav in Josip Ipavec
Spominsko ploščo Srečku Kumarju so 25. maja 1958, na dan občinskega praznika, odkrili na njegovi rojstni hiši. Srečko Kumar Srečko Kumar (1888–1954), zborovodja, pianist, glasbeni pedagog, urednik glasbene literature in učitelj iz Goriških brd, se je vneto posvečal mladinski zborovski glasbi in razvoju glasbenega šolstva na Primorskem. Mlademu Srečku se je ljubezen do glasbe prvič
Na aleji skladateljev v Vegovi ulici v Ljubljani stoji stavba Glasbene matice, ki je bila ponovno zgrajena po potresu leta 1895. Leta 1932 so v sklopu priprav na počastitev 60-letnice obstoja Glasbene matice in Prvega slovenskega festivala arhitektu Jožetu Plečniku zaupali preureditev ulice in obnovo stavbe. Plečnik je skupaj s kiparjem Lojzetom Dolinarjem Vegovo ulico
Pri Ribniškem gradu so leta 1982 na pobudo Turističnega društva Ribnica oblikovali Park kulturnikov. V parku so na različnih kamnitih obeležjih vklesana številna imena (okoli 70) kulturnikov, ki so prispevali k razvoju Ribnice ali bili povezani z njo. Besedila v parku sta pripravila prof. Janez Debeljak in dr. Anton Slodnjak, načrt za spomenike in njihovo