☟ Seznam lokacij

SLO Zbirka glasbil Pokrajinskega muzeja Maribor

☜ Nazaj

Zbirka glasbil Pokrajinskega muzeja Maribor

Grajska ulica 2
2000 Maribor

Glasbila v Pokrajinskem muzeju Maribor
V zbirki glasbil Pokrajinskega muzeja Maribor je zbranih 79 muzealij. Poleg glasbil (teh je 43) sta v zbirki še dva gramofona, mehanski glasbeni avtomat Ariston in trideset pripadajočih perforiranih plošč s konca 19. stoletja, del glasbenega avtomata, škatla za violino in lesena mapa za note. Večino glasbil je muzej pridobil z darovi. Čeprav zbirka ni zelo velika, je v slovenskem prostoru druga največja, takoj za zbirko glasbil Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Inštrumenti s tipkami
V muzejski zbirki je deset inštrumentov s tipkami: dvoje orgel (orgelski pozitiv), harmonij in njegov predhodnik fisharmonika, pet klavirjev in pianino. Najstarejše glasbilo so prenosne procesijske orgle (pozitiv) iz nekdanje proštijske cerkve sv. Jurija na Ptuju. Leta 1739 jih je izdelal češki mojster Janez Frančišek Janeček, ki je imel v 18. stoletju priznano orglarsko delavnico v Celju. Iz grajske kapele mariborskega gradu je orgelski pozitiv iz prve polovice 18. stoletja, izdelan v neznani orglarski delavnici, najverjetneje štajerski. Inštrument je vstavljen v leseno ohišje, okrašeno s pozlačeno rezbarijo.

Med klavirji v muzejski zbirki je najzanimivejši klavir s kladivci krilne oblike. Leta 1792 ga je izdelal Sebastian Lengerer. Glasbilo ima enostavno dunajsko mehaniko, za ta čas značilne črne diatonične in bele kromatične tipke ter leseno furnirano ohišje. Iz prve polovice 19. stoletja sta dva mizasta klavirja pravokotne oblike. Prvega je okoli leta 1825 izdelal dunajski izdelovalec Cyrill Demian, muzeju pa ga je leta 1903 podaril dr. Amand Rak. Iz Federalnega zbirnega centra je muzej leta 1947 pridobil mizast klavir iz prve polovice tridesetih let 19. stoletja izdelovalca klavirjev Johanna Frenzla iz Linza. Iz dvorca Viltuš v Selnici ob Dravi, ki je bil med letoma 1808 in 1856 v posesti družine Lannoy, je muzej leta 1970 pridobil krilni klavir priznanega dunajskega mojstra Friedricha Ehrbarja. V zbirki je tudi pianino italijanskega proizvajalca Giacoma Aymonina iz druge polovice 19. stoletja.

Godala in brenkala
Muzejska zbirka vsebuje le tri violine (violina Joannesa Kefferja, kopija po izvirniku znamenitega izdelovalca violin Giuseppeja Guarnerija in violina brez signature).
V zbirki je deset brenkal. Hranimo dve diatonični harfi preproste obrtniške izdelave, kakršne so uporabljali potujoči glasbeniki. Iz zasebne posesti je leta 1910 v zbirko prešla mala harfa preproste izdelave iz 19. stoletja. Iz sredine 19. stoletja je tudi kitara brez signature. Od brenkal hranimo citre različnih oblik. Ohranile so se bordunske ali domače citre, ki so bile dokaj razširjene v vzhodni Sloveniji. Zanimive so mandolinske citre, ki so v muzejsko posest prešle iz družine generala Rudolfa Maistra. Iz začetka 19. stoletja so citre s svojstveno ubiralko, ki nakazuje posebno uglasitev melodijskih strun. V zbirki je še dvoje koncertnih citer iz začetka 20. stoletja.

Pihala
V muzejski zbirki po številu in kakovosti izstopajo pihala. Poleg glasbil tujih mojstrov se je ohranila diskantna flavta ptujskega mojstra Michaela Pöhma iz okoli leta 1800. Delo pariškega mojstra Jeana Jacquesa Baumanna (1772–1845) je flavta iz temno luženega lesa in obročkov iz slonovine iz okoli leta 1815. Diskantna terčna flavta je delo dunajskega mojstra Johanna Zieglerja (1795–1858). V mariborskem muzeju ohranjena Zieglerjeva flavta sodi med najstarejše evidentirane. S konca 19. stoletja je flavta graškega mojstra Adolfa Stowasserja (1842–1893).

Od pihal so v zbirki zastopani tudi basetni rog, dva klarineta, čakan in oboa. Iz dunajske delavnice Stephana Kocha starejšega je basetni rog iz okoli leta 1815. Gre za kolenasto upognjeno glasbilo, izdelano iz rdeče luženega rebrastega javorja, roževine in slonovine. Dva enaka B-klarineta sta delo dunajskega mojstra Johanna Baptista Merkleina (1761–1847) iz okoli leta 1825. Izdelana sta iz različnih vrst lesa, obroči so iz roževine in slonovine. Imata odmevnik tako imenovane »dunajske šole«. Čakan, glasbilo, podobno blokflavti, je okoli leta 1845 izdelal priznani dunajski mojster lesenih pihal Sebastian Knechtl (ok. 1815–1873). Oboa je delo dunajske delavnice Franza ali Stephana Kocha ml. iz časa okoli leta 1860.

Trobila
V zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor hranimo štiri trobila. Lovski rog, izdelan iz rahlo zavitega volovskega roga iz sredine 19. stoletja, so uporabljali v dvorcu Viltuš in ga od tam po letu 1945 prenesli v muzejsko zbirko. Ohranil se je tudi preprost lijakast, rahlo upognjen lovski rog iz medenine, ki je morda služil kot signalni rog nočnega čuvaja. Iz nekdanjega Centra za glasbeno vzgojo je muzej leta 1970 prevzel dva krilna rogova z začetka 20. stoletja. Eden je brez signature, drugi pa ima značko enega pomembnejših izdelovalcev glasbil v Nemčiji, Meinel & Herold Musikinstrumentenfabrik Klingenthal I. Sa.

Tolkala
Ohranili so se trije bobni mariborske narodne straže iz leta 1848, ki jih je Muzejsko društvo pridobilo od mestne hiše v Mariboru. Dva pokončna vojaška bobna imata značilno poslikana oboda z diagonalno ležečimi barvnimi pasovi. Veliki boben ima podobne poslikave, krasi pa ga tudi naslikan mariborski mestni grb.
Posebnost zbirke glasbil je potresajoča palica iz druge polovice 19. stoletja. To svojevrstno tolkalo ima značilnosti inštrumentov nekdanjih janičarskih kapel, ki so zaradi številnih trobil, pihal in tolkal slovele po prodornem zvoku. Kovinska palica je okrašena z medeninastim okrasjem orientalskih oblik s kraguljčki, ki ob tresenju palice zvončkljajo. Ohranjeno potresajočo palico je uporabljala godba na pihala 47. mariborskega pešpolka.

Valentina Bevc Varl

Viri:


  • Bizjak, Milko, Janez Frančišek Janeček. V: Ptujska zbirka VII. Ljubljana, 1991.
  • Inventarna knjiga Kulturno-zgodovinskega oddelka, Pokrajinski muzej Maribor.
  • Koter, Darja, Glasbilarstvo na Slovenskem. Založba Obzorja, Maribor, 2001.
  • Koter, Darja, »Procesijske orgle v Pokrajinskem muzeju Ptuj«. V: Ptujska zbirka VII. Ljubljana, 1991.
  • Lenarčič, Andrej. »Restavriranje ptujskega portativa«. V: Ptujska zbirka VII. Ljubljana, 1991.