Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Pred cerkvijo v Kranjski Gori stoji doprsni kip skladatelja, ki ga je leta 2010 izdelal Nikolaj Mašukov. Postavili so ga ob 500-letnici župnijske cerkve. Josip Lavtižar Josip Lavtižar (1851–1943) je bil slovenski duhovnik, glasbenik, skladatelj, potopisec in zgodovinar. Ustvarjal je sakralna glasbena dela po načelih cecilijanskega gibanja. Rodil se je v Kranjski Gori in že
Leta 1968, ob 60-letnici skladateljevega rojstva, so na rojstno hišo Antona Lavrina pritrdili spominsko ploščo. Slavnostni govor ob odkritju je imel Janez Bitenc. Anton Lavrin Skladatelj Anton Lavrin (1908–1965) se je večinoma posvečal zborovski glasbi, pečat pa je dal tudi področju glasbene pedagogike v Ljubljani, Mariboru in Sarajevu. Rodil se je na Vinjem vrhu pri
Na pročelje rojstne hiše so leta 1957 vzidali spominsko ploščo z napisom: »V tej hiši je snoval dela in umrl Josip Kocijančič 16. 3. 1849–10. 4. 1878 v Kanalu, ustanovitelj Kanalske čitalnice 1867. Slovenski skladatelji ob 90-letnici čitalnice in 10-letnici narodne priključitve 1957. Postavilo prosvetno društvo Soča.« Josip Kocijančič Narodni buditelj, zborovodja, skladatelj in publicist
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici je leta 2001 odkupil zapuščino Srečka Kumarja, ki vsebuje bogato zbirko rokopisnih in tiskanih glasbenih del številnih slovenskih skladateljev, skrbno urejene časopisne članke s kritikami in ocenami nastopov zborov, ki jih je vodil Kumar, ter preslikave fotografij. Zapuščina je razdeljena na več tematskih sklopov, ki predstavljajo Kumarjevo zasebno življenje (osebne
Na predlog Kluba starih goriških študentov so leta 1972 na pročelje skladateljeve rojstne hiše (po domače »Pri Johanovih«) postavili spominsko ploščo. Na marmorni plošči je vklesan posvetilni napis: »Stanko Premrl, 1880–1965, skladatelj, orgelski virtuoz, duhovnik, avtor slovenske državne himne.« Stanko Premrl Stanko Premrl (1880–1965) je deloval kot glasbenik, skladatelj, organist, glasbeni pedagog, publicist in duhovnik.
Leta 2005 so na pobudo Odbora za počastitev Stanka Premrla ob 40. obletnici njegove smrti, 125. obletnici rojstva in 100. obletnici uglasbitve slovenske državne himne Zdravljice postavili Premrlov doprsni kip, ki je delo Zmaga Posege in se nahaja na robu trga v Podnanosu, ob hiši št. 54. Stanko Premrl Stanko Premrl (1880–1965) je deloval kot
Spomenik Miroslava Vilharja stoji nasproti skladateljeve rojstne hiše v Planini. Kip so leta 1931 postavili domačini in izseljenci v Chicagu. Kip je delo kiparja Janeza Sajovca. Miroslav Vilhar Skladatelj, pesnik, dramatik in politik Miroslav Vilhar (1818–1871) je v svojih glasbenih delih izražal željo po razvoju slovenstva. Poleg samospevov, zborov in klavirskih del je napisal spevoigro Jamska
Skoraj vsa materialna zapuščina Marjana Kozine se nahaja v arhivu Dolenjskega muzeja. Poleg notnih zapisov s posvetili se v zbirki nahajajo tudi druga umetniška dela, vezana na skladatelja in njegovo ustvarjalnost, ter skladateljev klavir. Bogat arhiv družin Kozina in Kovač hranijo tudi v novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, nekaj Kozinovih partitur in rokopisov, med katerimi
Pastirčka kot simbol slovenskega naroda najdemo na treh mestih: deček s piščalko stoji v ljubljanskem Tivoliju, na Kolodvorski ulici pred stavbo RTV Slovenija in na zelenici pred gradom na Brdu pri Kranju. Avtor vseh treh je kipar Zdenko Kalin. Kip, izdelan leta 1942, pooseblja mladostno odporniško moč slovenskega naroda. Nad stopnice v Tivoliju so ga
Pastirčka kot simbol slovenskega naroda najdemo na treh mestih: deček s piščalko stoji v ljubljanskem Tivoliju, na Kolodvorski ulici pred stavbo RTV Slovenija in na zelenici pred gradom na Brdu pri Kranju. Avtor vseh treh je kipar Zdenko Kalin. Kip, izdelan leta 1942, pooseblja mladostno odporniško moč slovenskega naroda. Nad stopnice v Tivoliju so ga