Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Rojstna hiša Josipa Ipavca stoji nasproti rojstne hiše očeta Gustava. Hiša je enotno grajena pritlična petosna stavba s podolžnim tlorisom iz prve polovice 19. stoletja. Zunanjščina ima skromno klasicistično fasado členitev s poudarjenim osrednjim delom – trikotnim čelom in rahlo izstopajočim rizalitom. Notranjščina s poudarjenim stopniščem je lep primerek bivalne kulture premožne trške rodbine. V
Trije spomeniki, delo Lojzeta Dolinarja, so bili postavljeni leta 1972 ob obzidju cerkve sv. Jurija v rojstnem kraju skladateljev. Benjamin, Gustav in Josip Ipavec Znana rodbina Ipavec, ki bi lahko, če drži domneva, da je bila prvotna različica priimka Vipavec, izhajala iz Vipavske doline, se je zaradi vplivnega delovanja na področju zdravstva in glasbe zapisala
V strnjenem naselju starega jedra mesta Šentjur se nahaja hiša rodbine Ipavec, ki je bila zgrajena leta 1760. Hiša je pomemben glasbeni spomenik in ponuja vpogled v delo in življenje treh izjemnih slovenskih skladateljev. V dveh spominskih sobah so predstavljena življenja in delo Benjamina, Gustava in Josipa Ipavca. Razstavna zbirka o Gustavu in Benjaminu je
V Povodju pri Skaručni je na rojstno hišo Mateja Hubada pritrjena pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom. Plošča je vidna z glavne ceste, dostop do hiše pa ni mogoč, saj stoji na zasebnem zemljišču trenutnih lastnikov kmetije. Svojemu ravnatelju je ploščo leta 1956 dala postaviti Glasbena matica Ljubljana. Matej Hubad Matej Hubad (1866–1937) je v
Leta 1964, ko je bila za obiskovalce še odprta spominska soba v rojstni hiši Frana Gerbiča, so na njeno fasado pritrdili spominsko ploščo. Fran Gerbič Fran Gerbič (1840–1917) se je na Slovenskem uveljavil kot vplivni pedagog opernih pevcev, skladatelj, publicist in gledališčnik. V zgodovino se je zapisal kot prvi visoko izobraženi slovenski skladatelj, ki je
Leta 1964 je bila za obiskovalce še odprta spominska soba v rojstni hiši Frana Gerbiča, nekaj let kasneje pa jo je Občina Cerknica zaradi neprimernih pogojev za razstavne artefakte zaprla. Trenutno so partiture in različni notni materiali hranjeni v domoznanskem oddelku Knjižnice Jožeta Udoviča in bodo predvidoma leta 2017 spet na ogled na razstavi, postavljeni
Spominska plošča iz črnega marmorja, ki je pritrjena na rojstno hišo Emila Adamiča, je bila v Dobrovi pri Ljubljani slovesno odkrita leta 1977. Emil Adamič Na božični dan na Dobrovi pri Ljubljani rojeni skladatelj Emil Adamič (1877–1936) se je na začetku 20. stoletja povzpel med vidne ustvarjalce vokalne in orkestralne glasbe. Za razliko od vrstnikov
V Beričevem je bil leta 1931 pred Flajšmanovo rojstno hišo postavljen spomenik, ki ga je leta 1974 dopolnil doprsni kip Flajšmana. Izdelal ga je kipar Aleš Maher. Jurij Flajšman Skladatelj Jurij Flajšman (1818–1874) je eden najvidnejših avtorjev narodnobuditeljskih skladb, ki so se sredi 19. stoletja pri svojem ustvarjanju naslanjali na narodnostno izpovedna besedila pesnikov, med
Pravokotno ploščo iz glajenega tonalita z vklesanim napisom je leta 1972 na skladateljevo rojstno hišo (mežnarijo) pritrdilo Društvo slovenskih skladateljev. Stanko Vurnik Stanko Vurnik (1898-1932) je bil etnolog in umetnostni zgodovinar, ki je dal pomemben pečat tudi muzikologiji, glasbeni kritiki in publicistiki. Med študijem pri svojem vzorniku in profesorju umetnostne zgodovine Izidorju Cankarju se je
Prvotna spominska plošča na nekdanji dekliški šoli iz leta 1933 je bila med 2. svetovno vojno uničena, zato so leta 1973 na Zadružnem domu v centru Ribnice vgradili novo.