Category: Spomeniki, spominske plošče in nagrobniki

Spominski steber Davorinu Jenku so postavili leta 1935 ob hiši, kjer je živel – hiša je stala blizu sečišča podaljšane Kolodvorske ulice (danes Male ulice) s Šentpetrsko (danes Trubarjevo) cesto, da bi z njim obeležili  100. obletnico skladateljevega rojstva. Pozneje je bil umaknjen in prestavljen. Šele leta 1995 je bil vrnjen na staro mesto v

Spomenik v obliki piramide iz umetnega kamna in s posvetilom skladatelju zaznamuje kraj, kjer je stala rojstna hiša Davorina Jenka v Dvorju. V ograjo spomenika, ki je bil postavljen leta 1935, so vgrajena okna s kovanimi mrežami z Jenkove rojstne hiše. Davorin Jenko Davorin Jenko (1835–1914) je avtor v slovenskem prostoru izrazito priljubljenih narodnozavednih in

Doprsni kip Davorina Jenka, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, je stal ob kaplaniji v Cerkljah od stote obletnice njegovega rojstva. Kasneje so ga odstranili in ga leta 1954 znova vključili v nov spomenik pred cerkvijo, postavljen ob dvojnem vodnjaku s stožcem arhitekta Jožeta Plečnika in Antona Bitenca v eni od simetričnih polkrožnih niš. Davorin Jenko Davorin

Trije spomeniki, delo Lojzeta Dolinarja, so bili postavljeni leta 1972 ob obzidju cerkve sv. Jurija v rojstnem kraju skladateljev. Benjamin, Gustav in Josip Ipavec Znana rodbina Ipavec, ki bi lahko, če drži domneva, da je bila prvotna različica priimka Vipavec, izhajala iz Vipavske doline, se je zaradi vplivnega delovanja na področju zdravstva in glasbe zapisala

V Povodju pri Skaručni je na rojstno hišo Mateja Hubada pritrjena pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom. Plošča je vidna z glavne ceste, dostop do hiše pa ni mogoč, saj stoji na zasebnem zemljišču trenutnih lastnikov kmetije. Svojemu ravnatelju je ploščo leta 1956 dala postaviti Glasbena matica Ljubljana. Matej Hubad Matej Hubad (1866–1937) je v

Leta 1964, ko je bila za obiskovalce še odprta spominska soba v rojstni hiši Frana Gerbiča, so na njeno fasado pritrdili spominsko ploščo. Fran Gerbič Fran Gerbič (1840–1917) se je na Slovenskem uveljavil kot vplivni pedagog opernih pevcev, skladatelj, publicist in gledališčnik. V zgodovino se je zapisal kot prvi visoko izobraženi slovenski skladatelj, ki je

Spominska plošča iz črnega marmorja, ki je pritrjena na rojstno hišo Emila Adamiča, je bila v Dobrovi pri Ljubljani slovesno odkrita leta 1977. Emil Adamič Na božični dan na Dobrovi pri Ljubljani rojeni skladatelj Emil Adamič (1877–1936) se je na začetku 20. stoletja povzpel med vidne ustvarjalce vokalne in orkestralne glasbe. Za razliko od vrstnikov

V Beričevem je bil leta 1931 pred Flajšmanovo rojstno hišo postavljen spomenik, ki ga je leta 1974 dopolnil doprsni kip Flajšmana. Izdelal ga je kipar Aleš Maher. Jurij Flajšman Skladatelj Jurij Flajšman (1818–1874) je eden najvidnejših avtorjev narodnobuditeljskih skladb, ki so se sredi 19. stoletja pri svojem ustvarjanju naslanjali na narodnostno izpovedna besedila pesnikov, med

Pravokotno ploščo iz glajenega tonalita z vklesanim napisom je leta 1972 na skladateljevo rojstno hišo (mežnarijo) pritrdilo Društvo slovenskih skladateljev. Stanko Vurnik Stanko Vurnik (1898-1932) je bil etnolog in umetnostni zgodovinar, ki je dal pomemben pečat tudi muzikologiji, glasbeni kritiki in publicistiki. Med študijem pri svojem vzorniku in profesorju umetnostne zgodovine Izidorju Cankarju se je

Prvotna spominska plošča na nekdanji dekliški šoli iz leta 1933 je bila med 2. svetovno vojno uničena, zato so leta 1973 na Zadružnem domu v centru Ribnice vgradili novo.