Glasbeni vodič – MOMUS ljubitelja glasbe popelje po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije. Interaktivna zasnova spletne publikacije s slikovnim gradivom in podrobnimi opisi omogoča neposreden stik s spomeniki, spominskimi ploščami, spominskimi parki in muzejskimi glasbenimi zbirkami.
MOMUS želi na enostaven in dostopen način vsakomur približati slovensko glasbeno kulturo ter jo postaviti na vidnejše mesto v zavesti domače in mednarodne javnosti.
Vabljeni k raziskovanju!
Marjan Kozina se je vedno znova rad vračal na Dolenjsko, kjer je v družinski zidanici na Trški gori našel mir in črpal navdih za skladanje v svoji sobi s klavirjem, ki mu ga je posodil Center za glasbeno vzgojo Maribor. Zidanica je postala zbirališče celotne družine in njenih prijateljev. Družabna srečanja so beležili v tako
Ob stoti obletnici Slovenske filharmonije so leta 2008 s slavnostnim koncertom in odkritjem doprsnega kipa Marjana Kozine, prvega upravnika te ustanove, obeležili 100-letnico skladateljevega rojstva. Kip je izdelal Janez Pirnat. Ob tej priložnosti so po Kozini poimenovali tudi veliko dvorano Slovenske filharmonije. Marjan Kozina Marjan Kozina (1907–1966) velja za eno od osrednjih skladateljskih in dirigentskih
Leta 1971 so pred knjižnico postavili bronasti doprsni kip Marjana Kozine, ki ga je izdelal kipar Zdenko Kalin. Kip stoji na zelenici in gleda proti rojstni hiši skladatelja na drugi strani ceste. Marjan Kozina Marjan Kozina (1907–1966) velja za eno od osrednjih skladateljskih in dirigentskih osebnosti prve polovice 20. stoletja. Kot razgledan in izobražen glasbenik
Vegova ulica je nastala v 19. stoletju po zasutju jarka ob vzhodnem obzidju srednjeveške Ljubljane, njena podoba pa sledi Plečnikovi zamisli urbanistične ureditve Ljubljane. Plečnik si jo je zamislil kot pomembno kulturno os, ob kateri se vrstijo Univerza, nekdanja Realka, Glasbena matica, Glasbena šola ter Narodna in univerzitetna knjižnica. Izšla je iz zamisli o monumentalni
Zbirko tiskanih notnih zapisov s čitanko in posvetili hrani Osnovna šola na Vačah. Ob odprtju šole v svojem rojstnem kraju na Vačah je Anton Lajovic šoli podaril nekaj izvirnih notnih partitur. Seznam vsebuje podpisane izvirnike notnega gradiva Antona Lajovca, ki jih hranijo na šoli. POPIS GRADIVA: Pesmi samote (1920) – zelo razpadel zvezek Devet samospevov
V rojstni hiši Antona Lajovca se nahaja muzejska krajevna zbirka o znamenitostih Vač – Dom GEOSS. V tej hiši se je rodil tudi pisatelj in tržaško-koprski škof Matevž Ravnikar. Zbirka predstavlja pomembne Slovence, ki so se rodili na Vačah in v okolici. Skladatelju Lajovcu je posvečena polica s slikovnim in notnim gradivom v vitrini. Predstavitev
Spominsko ploščo so pritrdili na pročelje hiše skladateljevih sosedov, v kateri se je leta 1964 rodil Anton Lajovic. Čeprav je družina Lajovic živela na Vačah 12, se je Anton rodil pri sosedih, na št. 10, kjer so stanovali v času prenavljanja. Danes se tu nahaja muzej GEOSS. Plošča je vzidana točno tam, kjer je bilo
Skladatelj, duhovnik in zavzeti planinec Jakob Aljaž je leta 1895 za 1 goldinar kupil vrh Triglava in tam postavil Triglavov oz. Aljažev stolp, ki je cilindrične oblike in na vrhu Triglava nudi zavetje planincem. Dejanje je v javnosti v naslednjih letih pomembno prispevalo k buditvi narodnega ponosa. Triglav je postajal simbol slovenstva in leta 1947,
Na pobudo ljubljanske Glasbene matice so leta 1935 na cerkveni zvonik na Šmarni gori v čast skladatelju in vnetemu planincu Jakobu Aljažu pritrdili umetelno oblikovano reliefno spominsko ploščo. Na plošči je upodobljen skladatelj, kot si ga je zamislil kipar Tone Kralj. Vgravirani verz Otona Zupančiča sporoča: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal,
Kulturno umetniško društvo Janez Kuhar je leta 2012 obeležilo 101. obletnico skladateljevega rojstva z namestitvijo spominske plošče na pročelje njegove rojstne hiše v Vevčah pri Ljubljani. Na plošči, ki je nastala na pobudo Kuharjevih družinskih članov, najdemo zapis: »V tej hiši se je rodil Janez Kuhar (1911–1997), slovenski skladatelj, zborovodja in pedagog. V zahvalo, ker