Spominsko ploščo je leta 1998, ob 50. obletnici skladateljeve smrti, na rojstno hišo postavila družina Filli. V hiši še vedno živi skladateljeva hči, ki je znana kulturna delavka v Tolminu.
Vinko Filli
Vinko Filli (1879–1948) je bil pevovodja, skladatelj in kulturni delavec iz Tolmina. Osnovno glasbeno znanje mu je posredoval učitelj Sattler, ključno pa je nanj vplival skladatelj, organist in učitelj v Tolminu Danilo Fajgelj, ki ga je naučil igranja na harmonij.
Pri osemnajstih je Vinko Filli dobil službo pisarja pri tržnem notarju, vendar se je še naprej glasbeno izobraževal. Bil je samouk na orglah, violini, violončelu, piccolu in braču. V tem času je bil eden dejavnejših članov Rokodelskega bralnega društva, v katerem je prevzel vlogo pevovodje, dirigenta in predsednika društva. Vodil je mešani pevski zbor in tamburaški orkester.
Po prvi svetovni vojni je Filli obnovil Rokodelsko bralno društvo, v okviru katerega sta delovala pevski zbor in tamburaški orkester. Po naraščajočem pritisku fašistične oblasti (v enajstih mesecih je imel Filli kar pet hišnih preiskav) je leta 1923 prejel telegram iz Rima in bil prisilno upokojen. Filli je kljub temu ohranjal bogato slovensko zborovsko življenje vse do leta 1927, ko je zbor tajnikov fašistične stranke obmejnih provinc uradno razpustil vsa slovenska kulturna društva. Filli je nadaljeval z glasbenim delovanjem, tokrat s cerkvenim pevskim zborom.
Skladal je predvsem posvetna, a tudi sakralna zborovska dela, denimo Venček narodnih za dvoglasni ženski zbor, Nikar ne sprašujte, Vagabund, Moč ljubezni, Tantum ergo in Božični tantum ergo.
Maia Juvanc
