☟ Seznam lokacij

SLO Spominska plošča Josipu Kocijančiču

SLO Spominska plošča Emilu Adamiču

SLO Spomenik Branka Rajštra

SLO Spominska plošča don Kosti Selaku Žiri

☜ Nazaj

Spominska plošča Josipu Kocijančiču

Staničeva 19
5213 Kanal

Na pročelje rojstne hiše so leta 1957 vzidali spominsko ploščo z napisom: »V tej hiši je snoval dela in umrl Josip Kocijančič 16. 3. 1849–10. 4. 1878 v Kanalu, ustanovitelj Kanalske čitalnice 1867. Slovenski skladatelji ob 90-letnici čitalnice in 10-letnici narodne priključitve 1957. Postavilo prosvetno društvo Soča.«

Josip Kocijančič

Narodni buditelj, zborovodja, skladatelj in publicist Josip Kocijančič (1849–1878) je v Kanalu ob Soči ustanovil čitalnico. S tem ter s priredbami in skladbami za zbore si je prizadeval za prebujanje narodne zavesti.

Nad petjem sta ga v mladosti navdušila bogoslovec Matej Trepal in politik dr. Karel Lavrič, »oče goriških Slovencev«. Kot šestošolec je ustanovil čitalnico v Kanalu, leta 1874 pa v Gorici še pevski zbor Slavec. Kot zborovodja je v Gorici navduševal na slovanski buditeljski prireditvi bésedi. Bil je glasbeni samouk, čeprav je nekaj glasbenih znanj pridobil pri Tovačovskem, tedanjem pevovodji Slovanskega pevskega društva na Dunaju, ter pri goriških glasbenikih – duhovnikih Antonu Hribarju in Avgustu Lebanu.

Kasneje se je odločil za študij prava na dunajski univerzi, vendar ga je bolj veselila glasba, zato je študij za nekaj časa prekinil in začel poučevati petje v Sloveniji. Študij prava in zgodovine je zaključil leta 1876 v Gradcu s podporo mecena Ignacija Gruntarja. Kasneje je deloval kot notarski koncipient.

V Kanalu je bil nepogrešljiv in nadpovprečno uspešen pevski pedagog. Usodna zanj je bila vojaška vaja, na kateri se je prehladil in ni več okreval. Umrl je za jetiko.

Poleg poučevanja petja je tudi skladal, zbiral ljudske pesmi in jih prirejal za zborovske izvedbe. Navdihovala ga je predvsem ideja o narodni zavesti, ki jo je na Goriškem želel spodbujati s slovensko pesmijo. Izdal je dva zvezka svojih priredb slovenskih narodnih pesmi in en zvezek skladb za moški zbor Čuti v napevih. Tretji zvezek priredb narodnih pesmi ni doživel izdaje in se je po njegovi smrti izgubil. Tako za njegove pesmi kot za priredbe sta značilni preprosta harmonizacija in nekoliko sentimentalna melodika.

Poleg Gustava Ipavca, Hrabroslava Volariča in Antona Hajdriha Kocijančiča prištevamo med skladatelje, ki so ključno prispevali k slovenski zgodnji romantiki.

Maia Juvanc

Viri: