Na pobudo domačinov in Kluba starih goriških študentov so leta 1969 na rojstno hišo skladatelja Ivana Laharnarja na Šentviški Gori pritrdili kamnito spominsko ploščo, na kateri piše:
»Kmet – glasbenik glej oboje
zemljo orje – pesmi poje
slovenski skladatelj
Ivan Laharnar
rojen v tej hiši 6. 5. 1866
umrl 27. 12. 1944
Klub starih goriških študentov
rojaki
1969«
Ivan Laharnar
Ivan Laharnar (1866–1944) je bil slovenski skladatelj in organist. V času svojega delovanja je napisal več kot 600 kompozicij, večinoma sakralnih zborovskih skladb in drugih vokalnih del.
Zanimanje in nadarjenost za glasbo je pokazal že v osnovni šoli, njegov talent pa je opazil domači župnik Franc Ilovar in ga začel poučevati. Ko je Laharnar presegel Ilovarjevo znanje, se je njegov oče odločil, da ga vpiše v orglarsko šolo k Antonu Foersterju, ker pa je zamudil vpis, je moral ostati doma. Poučevanje je zato prevzel Adolf Harmel, s katerim ga je seznanil Ilovar. Tri leta se je pri Harmelu učil glasbeno teorijo, glasbeno zgodovino, kontrapunkt in zborovodstvo ter začel počasi pisati svoje prve kompozicije. Med prvimi je nastala pesem Vina brž na mizo. Kot zadnji od njegovih glasbenih učiteljev je nastopil skladatelj in zbiralec ljudskih pesmi Ivan Kokošar, ki ga je še dodatno spodbudil, naj se posveti samostojnemu ustvarjanju glasbenih del. Laharnar je že zgodaj prevzel tudi mesti organista in zborovodje v domači cerkvi.
Večino svojega življenja je deloval kot organist in skladatelj, poleg tega pa je sodeloval tudi pri zbiranju ljudskih in cerkvenih pesmi s skladateljema Ivanom Kokošarjem in Danilom Fajgljem. Do smrti je napisal več kot 600 del, pretežno sakralne narave; večinoma gre za kratke vokalne kompozicije, nekaj je tudi daljših maš. Njegov največji skladateljski uspeh je bila maša Ora pro nobis za mešani zbor, ki jo je napisal leta 1892, ko je domača župnija obeleževala svojo ob 700-letnico. Svoja dela je objavljal v številnih glasbenih revijah, največkrat pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Cecilijinega društva. Celoten obseg njegovega dela ni znan, saj je bilo veliko skladb izgubljenih, kljub temu pa so mnoge njegove kompozicije v zborovskem repertoarju prisotne še danes.
Anja Biščak
