Spominsko ploščo je leta 2011, ko se je praznovalo 80-letnico njegovega rojstva in 10-letnico smrti, na pročelje skladateljeve rojstne hiše namestilo Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik iz Doline.
Ignacij Ota
Ignacij Ota (1931–2001) je bil slovenski zamejski kulturni delavec, skladatelj, dirigent in pedagog. Predan je bil predvsem zborovski glasbi, za katero je bil prepričan, da je primarna značilnost slovenske kulture.
Ota se je rodil na kmetiji v Dolini v bližini Trsta in je pri šestih letih začel hoditi v italijansko ljudsko šolo. Trajni vtis je nanj naredila izkušnja iz otroštva, ko so sovaščani leta 1941 s slovensko pesmijo pospremili mlade fante k vojakom. Ignacij je ob tej priložnosti dirigiral sošolcem, ki so prepevali v razredu, zato se je nanj jezno znesla učiteljica, kajti v tistih časih je bilo prepovedano govoriti in prepevati v slovenščini. A ga ta izkušnja ni odvrnila od glasbe, prav nasprotno, s še večjo vnemo se ji je posvetil. Orglanja in teorije glasbe se je učil pri župnikih Placidu Sancinu in Francu Malalanu.
Leta 1945 se je vpisal v šolo Glasbene matice v Trstu in bil med njenimi prvimi povojnimi gojenci. Pri Milanu Pertotu se je učil klavirja in se udeležil več pevovodskih tečajev. Leta 1948 je na besedilo Antona Aškerca uglasbil svojo prvo pesem, Ribičevo jutranjo pesem. Pri sedemnajstih letih je na koncertu že nastopil v vlogi pevovodje zbora Valentin Vodnik. V tem zgodnjem obdobju se je nadalje glasbeno izobraževal, in sicer se je pri skladatelju Ivanu Grbcu v Škednju učil kontrapunkta in klavirja, doma pa orglal v župnijski cerkvi sv. Urha.
Študentska leta je preživel v Ljubljani. Leta 1949 se je vpisal v pripravnico za srednjo glasbeno šolo in kasneje študiral na Akademiji za glasbo, kjer je študiral kontrabas, klavir in harmonijo. Po zaključenem študiju je poučeval na šoli tržaške Glasbene matice.
Po vojni se je hkrati z izoblikovanjem narodne identitete, ki je pri Slovencih temeljila prav na petju ljudske pesmi, razmahnilo kulturno življenje. Temu valu se je s svojo dejavnostjo priključil Ota, saj je harmoniziral veliko ljudskih pesmi in napisal več zborovskih skladb in priredb za ženske, moške, mešane ter otroške sestave. Ustanovil in vodil je več zborov na Goriškem ter bil med pobudniki in dolgoletnimi organizatorji pevskega dogodka Primorska poje, ki je med primorskimi Slovenci spodbujala občutek skupnosti in v njihovi zavesti brisala trdno začrtano državno mejo.
30 let je deloval kot zborovodja zbora Valentin Vodnik. Bil je med soustanovitelji primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, v katerem je sodeloval tudi kot tenor solist.
Med njegove vidnejše skladbe spadajo Na Krasu, kantata Minuta tišine in pesem Temna noč.
Ignacija Ota uvrščamo med vplivnejše zamejske glasbenike, ki so z glasbo ključno sooblikovali narodno zavest Slovencev.
Maia Juvanc
