Ob 150-letnici skladateljevega rojstva so septembra 2015 organizatorji (KD Kruh Križe, župnija Križe, Zveza kulturnih organizacij Tržič) pritrdili na severno steno mežnarije v Križah spominsko ploščo. Gre za delo tržiškega akademskega kiparja Vinka Ribnikarja. Napis na plošči se glasi:
»Organist in skladatelj Ignacij Hladnik, 1865 Križe–1932 Novo mesto.«
Ob strani je z notami in prvim verzom zapisan del njegove skladbe Marija, skoz življenje.
Ignacij Hladnik
Skladatelj in organist Ignacij Hladnik (1865–1932) je svoj ustvarjalni in poustvarjalni zanos večinoma usmeril v sakralno glasbo. Večji del svojega življenja je deloval kot kapiteljski organist v Novem mestu. Pri skladanju se je močno zgledoval po polifonem slogu, značilnem za cecilijanstvo, čeprav se ni odpovedal svojstvenemu izrazu, ki ga je našel v domovinskem občutju ter ga glasbeno utrjeval z ljudskim izročilom.
Hladnik se je rodil v Križah pri Tržiču, kjer je pri osmih letih prejel prvi glasbeni pouk. Kasneje je obiskoval orglarsko šolo v Ljubljani. Kot organist je poldrugo leto deloval v Šentjakobu ob Savi, nato osem let v Stari Loki in od leta 1889 naprej v Novem mestu kot kapiteljski organist in pevovodja. V Novem mestu je poleg vodenja novomeške Glasbene matice od leta 1903 naprej poučeval glasbo na novomeški gimnaziji. Dvajset let je bil pevovodja Dolenjskega pevskega društva, vodil pa je tudi petje na tamkajšnjem frančiškanskem koru. Njegov obsežni skladateljski opus je izšel v tiskani obliki (73 del), nekaj v samozaložbi, večinoma pa v Cerkvenem glasbeniku, Glasbeni zori in Novih akordih.
Napisal je devet latinskih maš, med katerimi je Missa solemnis za mešani zbor, orkester in orgle. To je bila prva tiskana inštrumentalna partitura na Slovenskem in eno njegovih najbolj umetniško navdahnjenih cerkvenih del, v katerem se je kot skladatelj dokazal s široko razpeto invencijo. Med vidnejšimi deli so še slovenski maši, več Rekviemov, Te Deumov in zbirka Ofertorijev, Antifon ter Himni za procesijo sv. Rešnjega telesa.
Pisal je tudi kantate in ustvaril nekaj orgelskih skladb, ki zrcalijo njegovo izvajalsko mojstrstvo in kompozicijsko znanje kontrapunkta. Med orgelskimi skladbami so vidnejše Fantazija, Božične predigre in poigre ter pet fugiranih slavnostnih prediger ter Pet slavnostnih iger za orgle, op. 61, ki so bile vključene v katalog Cecilijinega društva v Regensburgu.
Med posvetnimi deli velja omeniti tri dvospeve s klavirjem, skladbi za mešani zbor Bleškemu jezeru in Triglav ter deset skladb za moške zbore, iz katerih odsevata narodni ton in skladateljeva želja po kombiniranju narodnih pesmi in cerkvene glasbe.
Posebno popularnost uživajo njegove Marijine pesmi, op. 51 in pesmi Presveto srce slavo, Usmiljeni Jezus ter Marija, skoz’ življenje, ki se je v občo slovensko zavest zasidrala kot fenomen ljudskega petja, brez katerega ne mine nobeno romanje ali slavje.
Maia Juvanc
