Kamnito spominsko ploščo so leta 2016 pritrdili in leta 2017 slavnostno odkrili na hiši rodbine Filli v Tolminu, v kateri je Vogrič nekaj časa živel in ustvarjal. Pobudnik postavitve obeležja je bilo Društvo DOR. Napis na plošči se glasi:
»Hrabroslav Otmar Vogrič
1873–1932
skladatelj, dirigent in zborovodja
DOR Tolmin, 2016.«
Hrabroslav Otmar Vogrič
Hrabroslav Otmar Vogrič (1873–1932) je bil kapelnik, zborovodja, skladatelj in publicist. Ustvarjal je v slogu romantike na področju glasbenega gledališča ter inštrumentalne in zborovske glasbe. Najbolj vidne so njegove vokalne skladbe, ki so izšle v zbirkah Secession-Album, Ančika in Pismo (21 moških zborov) v Pevčevi pesmarici in pesmarici Glasbene matice.
V osnovni šoli v Volčah pri Tolminu ga je v glasbo vpeljal Anton Fajgelj, brat skladatelja Danila. Nato se je učil klavirja v zasebni glasbeni šoli in pri Glasbeni matici v Ljubljani. V letih 1889–1894 je deloval kot organist v Tolminu in kasneje v Gorici. Deloval je tudi kot učitelj v tamburaškem društvu Danica v Ajdovščini in nato kot zborovodja in kapelnik v številnih glasbenih društvih v Trstu, na Proseku, v Rojanu in Pulju. Leta 1914 je bil kapelnik društev Odjek in Rodoljub v Zemunu.
Med prvo svetovno vojno je bil vojak, nato je v povojnem obdobju (med letoma 1920 in 1924) postal dirigent orkestra SNG Maribor. Zadnja leta je poučeval in se ukvarjal z izdajanjem notnega gradiva.
Na področju opere je ustvaril tipična popularna dela svojega časa, ki so bila namenjena predvsem zabavi. Med njimi so operete Jamska Ivanka (libreto je pripravil Danilo Devetak po Vilharjevi predlogi), Prvi maj, Zlata bajka, Lucifer ter operetna burka Moč uniforme in vodvil v 5 dejanjih s predigro Choncon. Opere Serafina, ki jo je komponiral v Italiji, ni dokončal. Napisal je nekaj resnejših del, oratorija Kraljestvo tvoje in Letni časi, pisal pa je tudi inštrumentalne skladbe, in sicer večinoma priredbe, predvsem Prešernovih uglasbenih pesmi.
Maia Juvanc
