Leta 1966, ob prvi obletnici smrti Antona Šublja, so na njegovo rojstno hišo pritrdili spominsko ploščo. Pobudo zanjo so dali člani Glasbene matice iz Clevelanda. Obeležje z reliefnim portretom glasbenika je delo kiparja Borisa Bužana. Napis na njem se glasi: »V tej hiši je bil rojen Anton Šubelj, pevec in zborovodja.«
Leta 1966 so v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu odkrili njegov portret, ki ga je izdelala Florence Neeley.
Anton Šubelj
Anton Šubelj (1899–1965) je bil priljubljen baritonist, ki je prispeval k popularizaciji slovenske ljudske pesmi in ohranjanju glasbene kulture ameriških Slovencev.
Šubelj se je rodil na Rodici pri Domžalah, po osnovni šoli je delal v tovarni slamnikov v Domžalah in se kmalu prvič pojavil na odru v pevski in igralski vlogi. Umetniško se je izpopolnjeval v Ljubljani, kjer je študiral solopetje pri Mateju Hubadu na konservatoriju in nastopal v Drami. Kasneje je študij nadaljeval v Berlinu. Med letoma 1923 in 1927 je deloval kot solist v ljubljanski Operi in se preizkušal v operni režiji. Nastopil je v stranskih vlogah v komičnih operah, kot sta Zvedave ženske Ermanna Wolfa-Ferrarija in Manon Lescaut Daniela Françoisa Esprita Auberja.
Leta 1928 je odpotoval v ZDA, kjer je pel v newyorški protestantski katedrali v Brooklynu. Navdušeni slovenski izseljenci so ga prepričali, da je priredil koncertno turnejo, s katero je obredel odre New Yorka, Clevelanda, Chicaga in San Francisca. Repertoar koncertov, ki ga je posnela in izdala založba Columbia, vsebuje slovenske ljudske pesmi, kot so Zagorski zvonovi, Pojmo na Štajersko in Je pa davi slanca pala. Nastopil je tudi na radiu in s slovensko pesmijo navdušil ameriško občinstvo.
Leta 1929 je nadaljeval študij petja v Milanu in se podal na kratko koncertno turnejo po Nemčiji. Nato se je za stalno preselil v ZDA, kjer je še naprej nastopal in bil zborovski pevec v Metropolitanski operi v New Yorku. V Clevelandu je organiziral mladinski pevski zbor in leta 1940 sodeloval pri ustanovitvi Clevelandske Glasbene matice, katere vodstvo je kasneje prevzel. Občasno je vodil Matičin pevski zbor in dirigiral vokalno-inštrumentalna dela ter operetne in operne predstave. Bil je sodelavec koncertne agencije Associated Concert Bureau, ki je nudila pomoč mladim koncertnim glasbenikom.
Posvetil se je tudi pedagoškemu delu. Leta 1949 je v Washingtonu ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro Opera Workshop ter poleg tega poučeval na Washingtonskem inštitutu za glasbo (Washington Institute of Music).
Po letu 1951 se je predvsem posvetil glasbenemu življenju clevelandskih Slovencev, za katere je prirejal operne predstave v izvedbi Matičinih ansamblov.
Maia Juvanc
