Krajevna skupnost Harije je ob 100. obletnici skladateljevega rojstva dala postaviti na hišo, ki stoji približno na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, spominsko ploščo.
Alojzij Mihelčič
Alojzij Mihelčič (1880–1975) je bil predan komponist cerkvene glasbe.
Rodil se je v Harijah. Leta 1896 je končal orglarsko šolo v Ljubljani in sprva služboval kot organist v Veliki Štangi in Metliki, kjer so odmevali nastopi 36-članskega zbora, ki ga je ustanovil in vodil. Leta 1935 je bil izvoljen za župana Celja in nato za poslanca, s čimer si je utrl poklicno pot v politiko. Postal je prvi predsednik jugoslovanske narodne skupščine in član senata Kraljevine Jugoslavije. Kljub tem podvigom se glasbi ni nikoli odrekel. Bil je večletni član odbora celjske Glasbene matice.
Ustvarjal je večinoma cerkveno glasbo vseh zvrsti. Njegove cerkvene skladbe se slogovno opirajo na zapuščino zborovske glasbe 19. stoletja, ki je iskala semantično vrednost v stiku in podobnosti z ljudsko pesmijo. Večina njegovih skladb je bila objavljena v Cerkvenem glasbeniku in je naletela na pozitivne odmeve, čeprav so predvsem skladbam iz zgodnjega obdobja očitali preokorno in preprosto invencijo. Večjo harmonsko kot tudi ritmično razgibanost (pogumnejšo rabo modulacije) je vsekakor dosegel kasneje, v zbirki Pet velikonočnih pesmi in v skladbi za moški zbor Materi Mariji, ki je izšla leta 1906. Leta 1908 so izšle štiri latinske evharistične pesmi Laudes eucharisticae, za katere je tedanji urednik Cerkvenega glasbenika Andrej Karlin menil, da izdajajo skladateljski napredek. Večjo pohvalo mu je leta 1911 ob izidu Božičnih pesmi namenil Stanko Premrl, ki je izpostavil v cerkvenem duhu zapisano bogato invencijo, katero s harmonsko prefinjenostjo preveva milina, primerna za božični čas. Kmalu zatem je Mihelčič ustvaril Tantum ergo, svojo prvo skladbo, napisano v molu.
Najbolj priljubljene sakralne skladbe so zbrane v zbirki 24 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. V obdobju po drugi svetovni vojni je več svojih skladb priredil za dvoglasni otroški zbor ali ljudsko petje s spremljavo orgel ali harmonija.
Med njegovimi posvetnimi skladbami najdemo največ priredb ljudskih melodij in nekaj umetnih zborovskih skladb. Pod močnimi vtisi prve svetovne vojne je komponiral znano stvaritev, venček Nebo žari, ki je napisan v narodnem duhu na besedilo pesnika Silvina Sardenka in je doživel kar 12 samostojnih izdaj.
Njegov opus označuje enostavnejši, a učinkovit glasbeni stavek, v katerem so sodobniki velikokrat odkrivali podobnosti s slogom skladatelja patra Angelika Hribarja. Ena teh skladb, Zahvalna pesem, ki jo navdaja Hribarjev stil, je leta 1921 popestrila praznovanje frančiškanskega sveta (700-letnica ustanovitve tretjega reda).
Maia Juvanc
