Bronasto doprsje na marmornatem stebru s posvetilno ploščo so postavili ob 50. obletnici skladateljeve smrti. Avtor doprsnega kipa iz leta 1993 je kipar Metod Frlic
Josip Lavtižar
Josip Lavtižar (1851–1943) je bil slovenski duhovnik, glasbenik, skladatelj, potopisec in zgodovinar. Ustvarjal je sakralna glasbena dela po načelih cecilijanskega gibanja.
Rodil se je v Kranjski Gori in že v mladih letih tako navdušil kranjskogorskega župnika, da je ta njegovim staršem svetoval, naj dečka pošljejo na študij v Ljubljano. Po končani maturi se je posvetil bogoslovju in bil posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko službo je dobil v Gorjah, nato v Tržiču, kjer je spoznal cerkvenega skladatelja in duhovnika Jakoba Aljaža. Služboval je v različnih krajih po Gorenjskem in konec leta 1885 odšel v Regensburg na višjo cerkveno glasbeno šolo, kjer se je po cecilijanskih vzorih izpopolnil kot glasbenik in skladatelj. Postal je aktiven član cecilijanskega gibanja in deloval kot glasbeni pedagog, zborovodja, skladatelj, režiser in pesnik. Leta 1896 je prevzel župnijo v Ratečah, kjer je ostal do upokojitve. Zanimal se je tudi za cerkveno zgodovino in pisal o Gorenjski. Med njegova vidnejša literarna dela sodi Zgodovinska knjiga župnije Rateče na Gorenjskem (1918).
Ustvaril je veliko cerkvenih zborovskih pesmi, izdal štirinajst cerkvenih glasbenih del in napisal spevoigre, med katerimi so Mlada Breda, Adam Ravbar in romantična spevoigra Darinka. Njegova dela so bila objavljena v Cerkvenem glasbeniku. Med vidnejšimi deli sta dve enoglasni maši z orglami Statuit ei Dominus in Ecce panis Angelorum ter skladba Tebe Boga hvalimo za mešani zbor in orgle. Napisal je tudi Litanije presvetega Srca Jezusovega, Osem božičnih pesmi za mešani zbor in Dvanajst Marijinih pesmi za ljudsko petje ali mešani pevski zbor.
Maia Juvanc
