Spominska plastika Mahlerja v Ljubljani je ena od treh upodobitev skladatelja v Ljubljani v izdelavi Borisa Kunaverja. Leta 2011 je dala poseben pečat jubilejni koncertni sezoni (2010/2011), ki je z naslovom Mahler v Ljubljani potekala v znamenju obletnic skladateljevega rojstva in smrti (1860–1911). Celostna podoba Mahlerja na Dvornem trgu nosi naslov Pesem o zemlji/Slovo in prikazuje skladatelja, ki v trenutku »popolnega zloma« v rokah drži neznano glasbilo. S tem glasbilom je kipar povzel zapis iz skic zadnje nedokončane Mahlerjeve simfonije ter na ta način nam zastavil uganko, skladatelja pa umestil v sfero nedosežnega.
Razkritje kipa je zaokrožilo poustvarjalno posvečanje Mahlerju v koncertni sezoni Festivala Ljubljana, ki je na Kongresnem trgu priredil izvedbo Mahlerjeve 8. simfonije tisočev. v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije in Orkestra Zagrebške filharmonije. Pri tej izvedbi je pod taktirko prepoznavne dirigentske osebnosti Valerija Gergijeva nastopilo kar 21 zborov iz Slovenije in Hrvaške.
Gustav Mahler
Mahler (1860–1911) velja za enega od najpomembnejših skladateljev glasbene moderne. S svojo Prvo simfonijo je leta 1889 naznanil začetek slogovno raznolikega obdobja na prehodu stoletij (fin de siècle). Skladatelji so prevzemali kompozicijsko-tehnične novosti, a so hkrati ostajali zavezani estetiki romantike, ki je v svojem središču gojila ideal karakterističnega, subjektivnega izraza. To se zrcali v Mahlerjevih monumentalnih simfonijah in samospevih, v katerih skladatelj v prvi vrsti podaja svoje svetovnonazorske ideje iz notranjega vzgiba.
Za časa njegovega življenja Mahlerjeva dela niso bila ne pogosto izvedena ne cenjena. Neizbrisni pečat je dal glasbi najprej kot dirigent in direktor Dunajske državne opere. Vplivi tega tiransko discipliniranega, širokopoteznega dirigenta, ki je podajal inovativne interpretacije iz svojih retuširanih partitur Beethovna, Mozarta in Schummana, so določili standarde glasbenih interpretacij sodobnih dirigentov. Mahlerjeve zahteve so v glasbenih ustanovah vzpostavile značilne, danes povsem samoumevne konvencije koncertnega utripa: spoštljivo tišino in zatemnjeno dvorano v času izvedbe glasbenega dela.
Vse se je začelo v Ljubljani, kamor je Mahlerja verjetno pripeljalo prijateljstvo z Ljubljančanom Antonom Krisperjem. 20-letni talentirani Mahler je v sezoni 1881/1882 dirigiral in dvigoval kakovost opernih in orkestrskih izvedb v ljubljanskem Deželnem gledališču ter se tako uveljavil v prvem večjem glasbenem središču, ki mu je služilo kot odskočna deska v svet. Zgodovinsko prelomni pomen njegovih kompozicij pa se je kasneje, v času 20. stoletja, vtisnil v zavest širše javnosti na pobudo in s pomočjo legendarnega dirigenta Leonarda Bernsteina.
Maia Juvanc
