V Chopinov prehod pod Kongresnim trgom so leta 2014 postavili bronasti doprsni Chopinov kip. Kip poljskega umetnika je v znamenju 200-letnice skladateljevega rojstva Sloveniji podarila Republika Poljska. Delo poljskega kiparja in restavratorja Adama Romana sta odkrila poljski veleposlanik Cezary Król in župan Ljubljane Zoran Janković.
Veliki romantik Frédéric (Fryderyk) Chopin sicer nikoli ni bil zares fizično prisoten na Slovenskem, vendar je s svojo ustvarjalnostjo znatno vplival na slovenske skladatelje in pianiste. Vezni člen s slovensko glasbo je Chopinovo privzemanje donizzetijevskega in bellinijevskega bel canta v klavirsko igro. Gre za prvino, ki jo odraža tudi glasbeni stavek v Ljubljani rojenega skladatelja Franca Pollinija. Po Chopinovi senzibilnosti se je zgledoval plodni in vplivni skladatelj Lucijan Marija Škerjanc, ki je napisal Sedem nokturnov. Nokturno je kot glasbeno obliko, kratko karakterno klavirsko skladbo, izoblikoval in kultiviral prav Chopin, ki je napisal 21 nokturnov.
V Sloveniji se v spomin pianističnega genija vsako leto odvija mednarodno tekmovanje mladih pianistov Chopinov zlati prstan.
