V krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah so leta 2013 ob 84. rojstnem dnevu Slavka Avsenika in v znamenju 60-letnice Avsenikove glasbe odkrili skulpturo. S postavitvijo se je radovljiška občina poklonila narodnozabavni glasbi ansambla bratov Avsenik. Klaviatura, tri harmonike in 16 metrov visoka tradicionalna gorenjska marela obeležujejo dediščino bratov Avsenik, ki sta doma prav v teh krajih pod Triglavom in Karavankami.
Odkritje dela arhitekta Klemna Rodmana ni poželo zgolj navdušenja, pač pa tudi kritiko nekaterih opazovalcev, ki jih je zmotilo sosledje belih in črnih tipk na klaviaturi.
Ansambel bratov Avsenik
Brata Avsenik sta najbolj prepoznavni osebnosti narodnozabavne glasbe v Sloveniji in Evropi. Slavko Avsenik (1929–2015) je skupaj z bratom Vilkom Ovsenikom (1928–2017) (ta je spremenil črkovanje priimka v skladu z njegovo starinsko, predvojno različico) in njunim legendarnim ansamblom določil tako zvočno kot vizualno podobo tega glasbenega žanra. Vplivi Avsenikove inovativnosti so se razširili onkraj slovenskih meja v Nemčijo, Avstrijo, Švico in države Beneluksa, kjer se je po zgledu Ansambla bratov Avsenik (po nemško Slavko Avsenik und seine Original Oberkrainer) izoblikovalo na stotine narodnozabavnih sestavov. V ZDA se je pod njegovim vplivom razvijal tako imenovani clevelandski glasbeni stil, ki so ga razvili slovenski emigranti.
Svetovni fenomen bratov Avsenik se je začel v rodni vasici Begunje na Gorenjskem. Slavko se je seznanil s klavirsko harmoniko in se naučil igrati nanjo po posluhu kot samouk, medtem ko je bil njegov brat Vilko akademsko izobražen glasbenik, saj je študiral klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 1953 je Slavko prvič nastopil na Radiu Ljubljana in prodrl v eter tudi v avstrijski radijski oddaji Slovenska ura. Postopoma je formiral svojo ansambelsko zasedbo, ki je sprva poleg harmonike vsebovala še kitaro in kontrabas.
Kasneje se mu je pridružil Vilko s klarinetom, ki je poskrbel za aranžmaje in za dodatne člane, pevce in inštrumentaliste: trobentača Franca Koširja, baritonista Franca Ogrizka ter pevca Danico Filiplič in Francija Korena. Značilni sestav harmonike, trobente, baritona, klarineta in kitare je nastal prav po Vilkovi zamisli in je dal ansamblu samosvojo godčevsko zvočnost. Prepoznavnost ansambla se je iz Avstrije razširila v Nemčijo, kjer se je ansambel pojavil v številnih televizijskih oddajah, filmih in koncertih.
Po sklenitvi snemalne pogodbe z založbo Teldec (Telefunken-Decca) leta 1960 je ansambel prodrl še širše in postal zelo popularen po vsej Evropi. Med najvidnejše uspehe ansambla spadajo nastopa na berlinskem stadionu pred 80 000 gledalci in v Berlinski filharmoniji, turneje po ZDA in Kanadi ter celovečerna oddaja na nemški televiziji ZDF leta 1980. Na zvočno in vizualno podobo ansambla so vplivali različni člani ansambla, pevci in inštrumentalisti, kot so Alfi Nipič, Franc Košir, Mik Soss, Ema Prodnik, Franc Koren in Lev Ponikvar. Besedila so za ansambel pripravljali avtorji in priznani pesniki Ferry Souvan, Gregor Strniša in Frane Milčinski – Ježek.
Avsenikov vpliv se je razširil tudi v Severno Ameriko. Leta 1958 je Johnny Pecon s priredbo Slavkove pesmi Tam, kjer murke cveto ustvaril uspešnico Little Fella, zimzeleni hit clevelandskega stila. Številne Avsenikove pesmi so skupaj s skladbami Matta Hoyerja in Dr. Williama J. Lauscha – Doca in Frankieja Yankovica uvrščene med glavne tokove repertoarja clevelandskega glasbenega stila.
Ansambel je bil seveda eden najpopularnejših glasbenih združb tudi v Sloveniji in je povzročil vznik številnih podobnih sestavov. S prodajo plošč, ki se je povzpela na 32 milijonov, si je ansambel prislužil enaintrideset zlatih, dve diamantni in eno platinasto ploščo.
Med najuspešnejše Avsenikove valčke sodijo skladbe Pastirček, Slovenija, od kod lepote tvoje, Veter nosi pesem mojo, Prelepa Gorenjska in Tudi ti nekoč boš mamica postala. Najbolj prepoznavna in popularna skladba pa je polka Na Golici (Trompeten-Echo v nemščini, Trumpet Echoes v angleščini), ki je tudi v mednarodnem merilu največkrat predvajana inštrumentalna skladba tega žanra.
Skupaj z značilno zvočno podobo in spevno melodiko avtorskih pesmi so na formacijo številnih tovrstnih sestavov v Sloveniji in tujini vplivali tudi barvno izrazitejši in izstopajoči odrski kostumi ansambla. Z ljudskimi godci so se ti unikatni kostumi izoblikovali najprej v meščanskem miljeju na Gorenjskem. Sprva so se člani Ansambla bratov Avsenik oblačili podobno kot ljudski godci, pozneje pa so delno stilizirani narodni noši dodali več blišča in s tem ustvarili odrsko podobo, ki je postala sinonim za narodnozabavno muziko, v tujini tako imenovani »Oberkrein« stil.
Maia Juvanc
