☟ Seznam lokacij

SLO Rojstna hiša Jakoba Aljaža

SLO Bolfgangovi angeli

☜ Nazaj

Rojstna hiša Jakoba Aljaža

Zavrh pod Šmarno goro 2
1211 Ljubljana - Šmartno

Rojstna hiša Jakoba Aljaža je bila zgrajena v 19. stoletju v Zavrhu pod Šmarno goro in obeležuje spomin na skladatelja, duhovnika, vznesenega planinca in narodnega buditelja. V hiši je na ogled manjša razstava zapuščine Jakoba Aljaža. Poleg fotografij in njegovega daljnogleda si tam lahko ogledamo originalno listino Glasbene matice iz leta 1909, ki jo je prejel ob imenovanju za častnega člana Glasbene matice. Med artefakti je tudi Slovenska pesmarica Mohorjeve založbe iz leta 1896, katere urednik je bil Jakob Aljaž.

Jakob Aljaž

Slovenski skladatelj, zborovodja, pevec in duhovnik Jakob Aljaž (1845–1927) se je posvečal vokalni glasbi, s katero je opeval lepote slovenske narave in spodbujal narodna čustva. Zato so številne njegove pesmi ponarodele.

Glasbeno znanje si je Aljaž sprva pridobil pri Kamilu Mašku, kasneje pa se je kompozicijsko izpopolnil pri Antonu Foersterju. Njegova vokalna dela odlikuje predvsem spevna melodika, v katero je Aljaž po mnenju priznanega slovenskega muzikologa Dragotina Cvetka vlil duh ljudskega. Med prepoznavne pesmi spadajo Oj zbogom, ti planinski cvet, Ujetega ptiča tožba in Oj Triglav, moj dom, ki je bila posebno pomembna za slovensko narodotvorno gibanje.

Jakobu Aljažu gre posebna zasluga za to, da je postal Triglav nacionalni simbol slovenskega ljudstva. Prvi verz patriotske pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Zemljiča, ki jo je Aljaž uglasbil, je vgraviran v kovanec za 50 centov, od leta 2007 pa je pesem himna Slovenskega planinskega društva.

Da bi razširil slovensko zborovsko petje, je leta 1887 Mohorjevi družbi predlagal, naj izda zbirko pesmi. Zaradi potresa (1895), ki je prizadel stavbo Glasbene matice v Ljubljani, in nekaterih drugih okoliščin, ki so med drugim povzročile spor med Aljaževimi liberalnimi in katoliškimi rojaki, se je izdaja pesmarice prestavila na kasnejši čas. Aljaž, ki je sicer zagovarjal načela cecilijanstva v glasbi, je leta 1896 le dobil dovoljenje za natis svojih skladb. Izšle so v prvem delu Slovenske pesmarice pri Mohorjevi družbi Glasbene matice, ki poleg njegovih skladb vsebuje tudi izbor najbolj znanih zborovskih skladb slovenskih skladateljev. Izdaja je pozitivno vplivala na formiranje pevskih zborov na podeželju, tako da se je slovenska umetna pesem lahko še učinkoviteje širila tudi med preprostejšim ljudstvom.

Aljaž je bil znan tudi po svoji ljubezni do planinarjenja, ne le glasbe. Postavil je številne gorske postojanke, uredil sprehajalne poti v Julijskih Alpah in s tem spodbudil rojake za pohode v hribe.

Maia Juvanc

Viri:


  • Sivec, Ivan. Triglavski kralj: črtice iz življenja Jakoba Aljaža. Ljubljana: Založba Družina, 1994, 2001; ICO, 2013.