Orfejev spomenik je poleg ptujske vedute simbol najstarejšega slovenskega mesta. Spomenik so v 2. stoletju postavili kot marmorni nagrobnik in danes stoji v samem centru starega mestnega jedra. Velja za najstarejši lapidarij (kamen) na prostem v Sloveniji, menda je tudi največji, kar so jih odkrili v rimski provinci Zgornji Panoniji. Skoraj 5 metrov visok in 1,82 metra širok spomenik so postavili v spomin na mestnega župana Marka Avrelija Vera.
Na spomeniku so vklesani prizori iz mita o Orfeju. Ob bradati glavi sta upodobljena sedeča leva, ki v prednjih šapah držita živalsko glavo, med njima pa je Serapis, egipčansko-grški bog, ki simbolizira upanje na ponovno rojstvo. Pod levjim površjem je relief v timpanonu z upodobljeno Seleno, boginjo lune, ki se vsako noč sklanja nad svojim mrtvim ljubimcem Endimionom in ga poskuša s poljubi svojih žarkov obuditi iz večnega sna. V zatrepu je upodobljena Venera, ki sedi s hrbtom obrnjena navzven in žaluje za mrtvim Adonisom.
Na osrednjem reliefu je upodobljen Orfej, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro. Ob njem so na skalnem oboku zbrane živali, ki jih je očaral z igranjem. Na desni strani podnožja je v podzemskem kraljestvu upodobljen Orfej, ki pred božjo dvojico Plutonom in Proserpino ubira strune. Za prestolom obeh božanstev stoji božji sel Merkur s klobukom in glasniško palico. Na levi strani Heraklej rešuje Evridiko iz podzemlja. V srednjem veku je nagrobnik služil kot sramotilni kamen (pranger). Na spodnji del so zabili železne obroče za vklepanje zločincev, s čimer so poškodovali napis.
Maia Juvanc
