Category: Spomeniki, spominske plošče in nagrobniki

Na pobudo ljubljanske Glasbene matice so leta 1935 na cerkveni zvonik na Šmarni gori v čast skladatelju in vnetemu planincu Jakobu Aljažu pritrdili umetelno oblikovano reliefno spominsko ploščo. Na plošči je upodobljen skladatelj, kot si ga je zamislil kipar Tone Kralj. Vgravirani verz Otona Zupančiča sporoča: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal,

Kulturno umetniško društvo Janez Kuhar je leta 2012 obeležilo 101. obletnico skladateljevega rojstva z namestitvijo spominske plošče na pročelje njegove rojstne hiše v Vevčah pri Ljubljani. Na plošči, ki je nastala na pobudo Kuharjevih družinskih članov, najdemo zapis: »V tej hiši se je rodil Janez Kuhar (1911–1997), slovenski skladatelj, zborovodja in pedagog. V zahvalo, ker

Spominsko ploščo Jakobu Aljažu so na rojstno hišo pritrdili leta 1970. Jakob Aljaž Slovenski skladatelj, zborovodja, pevec in duhovnik Jakob Aljaž (1845–1927) se je posvečal vokalni glasbi, s katero je opeval lepote slovenske narave in spodbujal narodna čustva. Zato so številne njegove pesmi ponarodele. Glasbeno znanje si je Aljaž sprva pridobil pri Kamilu Mašku, kasneje

Leta 1989 so postavili bronasti kip Aljaža v izdelavi Nebojše Mitrića. Stoji ob desni strani glavne ceste proti Kranjski Gori na križišču Mojstrana–Dovje in zre proti Triglavu. Jakob Aljaž Slovenski skladatelj, zborovodja, pevec in duhovnik Jakob Aljaž (1845–1927) se je posvečal vokalni glasbi, s katero je opeval lepote slovenske narave in spodbujal narodna čustva. Zato

Doprsni bronasti kip Marjana Kozine, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Zdenko Kalin, je na ogled v galeriji Vena Pilona v Ajdovščini. Marjan Kozina Marjan Kozina (1907–1966) velja za eno od osrednjih skladateljskih in dirigentskih osebnosti prve polovice 20. stoletja. Kot razgledan in izobražen glasbenik je slovenski kulturi dal poseben pečat predvsem s svojo

12. oktobra 2014 so na rojstno hišo Rada Simonitija pritrdili spominsko ploščo in s tem počastili 100. obletnico skladateljevega rojstva. Rado Simoniti Tako imenovani »pevec Goriških brd«, skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914–1981), se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot plodni ustvarjalec zborovske glasbe, samospevov, kantat, opere Partizanka Ana in priljubljene ponarodele pesmi Vstajenje

Spomenik primorski himni Vstajenje Primorske so postavili leta 2013 ob 70. obletnici njenega nastanka. Obeležje stoji ob razgledu, ki je navdihnil avtorja besedila Leva Svetka – Zorina. Ta se je leta 1944 dan po prihodu na karavlo povzpel na bližnji vrh, kjer ga je prevzel pogled na Vipavsko dolino in naprej čez Kras do Tržaškega

Leta 1987 so na kamniti steber postavili bronasto plastiko Rada Simonitija, ki jo je izdelal Negovan Nemec. Rado Simoniti Tako imenovani »pevec Goriških brd«, skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914–1981), se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot plodni ustvarjalec zborovske glasbe, samospevov, kantat, opere Partizanka Ana in priljubljene ponarodele pesmi Vstajenje Primorske, neuradne himne

Na mestu, kjer je nekoč stala Osterčeva rojstna hiša, se sedaj nahaja hiša njegovega pranečaka. Na njej je spominska plošča, ki so jo pritrdili na fasado leta 1995, da bi počastili skladateljevo 100-letnico rojstva. Slavko Osterc Slavko Osterc (1895–1941) je z ustvarjalnimi nazori in kompozicijskimi idejami dal slovenski umetnostni glasbi neizbrisen pečat. Njegova glasbena prizadevanja

Spomenik Antonu Jobstu stoji v spominskem parku ob Jobstovi cesti med farno cerkvijo svetega Martina in centrom Žirov. Spomenik je leta 1994 na pobudo Krajevne skupnosti Žiri odkril skladatelj Primož Ramovš. Avtor spomenika je kipar Metod Frlic. Anton Jobst Zajetni cerkveni opus slovenskega organista in skladatelja Antona Jobsta (1894–1981) odlikuje svojstvena glasbena invencija, vsestranskost Jobsta