Glasbena zbirka od leta 1948 deluje kot oddelek znotraj Enote posebnih zbirk NUK-a. Kot del nacionalne knjižnice skrbi za zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjih, slovenskih založbah, pripadnikih italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (tj. slovenike). Z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov zagotavlja dostopnost informacij o knjižničnem gradivu ter izvaja bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike. Kot univerzitetna knjižnica ob drugih nalogah skrbi za temeljno zbirko domače in tuje strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi.
Glasbena zbirka NUK zbira tiskano in rokopisno notno gradivo, glasbene zvočne posnetke ter dokumentarno gradivo o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, poleg tega pa tudi referenčno in bibliografsko literaturo o glasbenikih in glasbenih delih. Največ je notnih tiskov in rokopisov, v preostali delež pa sodijo glasbeni zvočni posnetki, koncertni sporedi, pisni in slikovni arhivi glasbenih revij, glasbenih društev in inštitucij, korespondence slovenskih glasbenikov in drugo dokumentarno gradivo.
Zbirka notnih tiskov slovenike je osrednja nacionalna zbirka publiciranih del slovenskih skladateljev, ki delujejo v domovini ali na tujem, v zamejstvu ali izseljenstvu. Temelji na že več kot 200 let starih zakonskih predpisih o zbiranju obveznega izvoda v Sloveniji izdanih, založenih, izdelanih ali distribuiranih publikacij, dopolnjuje pa se s sledenjem in pridobivanjem publikacij, izdanih v tujini. Za obdobje druge polovice 20. stoletja je dokaj izpopolnjena tudi zbirka notnih tiskov jugoslavike.
Številna dela tujih skladateljev so na voljo v obliki instruktivnih izdaj, študijskih partitur ali klavirskih izvlečkov. V NUK-u načrtno gradijo zbirko znanstveno-kritičnih izdaj zbranih del svetovnih glasbenih klasikov in antoloških zbirk glasbenih spomenikov, ki so temeljno referenčno gradivo za študij, znanstvene raziskave in izvajanje. Med redkimi ali unikatnimi izdajami iz 16., 17. in 18. stoletja so notni tiski Martina Luthra, Jacobusa Handla Gallusa, Giovannija Pierluigija Palestrine in Orlanda di Lassa, glasbeni traktati Athanasiusa Kirchnerja, Johanna Josepha Fuxa in Nicolaja Listenija ter glasbena leksikona Johanna Gottfrieda Waltherja in Ernsta Ludwiga Gerberja. Glasbena zbirka NUK hrani tudi prepis Beethovnove 6. simfonije s skladateljevimi lastnoročnimi popravki in prepise inštrumentalnih in vokalnih glasov dveh Haydnovih maš, ki so delo skladateljevega kopista Johanna Elsslerja.
Več tisoč enot rokopisnega notnega gradiva datira od sredine 18. stoletja do danes. Obsega avtografe slovenskih skladateljev, najrazličnejše prepise njihovih del ter prepise del iz svetovne literature, ki so jih v preteklih stoletjih izvajali na slovenskih koncertnih in opernih odrih. Zapuščine in ostaline slovenskih skladateljev in glasbenikov obsegajo predvsem rokopisno notno gradivo v obliki osnutkov, čistopisov, prepisov in popravkov ter notne tiske z izvajalskimi opombami ali podpisi. Mnoge vsebujejo obsežno gradivo za kroniko, od osebnih dokumentov in korespondence do slikovnega, zvočnega in knjižnega gradiva, ki priča o njihovem življenju in ustvarjalnem delu. Obsežnejši korpusi gradiva, prevzeti v preteklih desetletjih, so zapuščine bratov Ipavcev, Viktorja Parme, Vasilija Mirka, Emila Adamiča, Slavka Osterca, Marija Kogoja, Lucijana Marije Škerjanca, Matije Bravničarja, Primoža Ramovša, Marijana Lipovška, Uroša Kreka, Pavleta Merkuja in drugih.
Zbirka glasbenih zvočnih posnetkov obsega izdane glasbene zvočne posnetke na različnih nosilcih, ki imajo značaj slovenike. Doslej je bil z digitalizacijo zaščiten in hkrati pripravljen za trajno ohranjanje manjši del zvočnih zapisov kulturne dediščine na neobstojnih nosilcih. Zbirka starih zvočnih posnetkov glasbe (1909–1955) zajema zvočne zapise slovenske in tuje glasbe iz obdobja pred razmahom množične produkcije gramofonskih plošč. Zbirka šteje 86 gramofonskih plošč pretežno tujih založb (Columbia, Victor Talking Machine, RCA Victor, His Master’s Voice, Edison Bell Radio, Odeon, Homocord in Polydor, Pathe, Cetra); od slovenskih sta prisotni Elektra in Elektroton, od jugoslovanskih pa Edison Bell Penkala in Jugoton. Prevladujejo posnetki pevskih solistov, npr. gledališke igralke Avguste Danilove, ki je leta 1918 v New Yorku snemala za Columbia Records, kasneje pa tudi za založbo Victor Talking Machine, in Josephine Lausche in Mary Udovic, ki sta ameriško občinstvo očarali s popularnimi priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Popularna polka se je ohranila na posnetkih Hoyer tria in Franka Yankovica. Dragocen je posnetek vojaške Godbe Dravske divizije s skladbo Pozdrav Gorenjski Viktorja Parme, ki je nastal predvidoma okoli leta 1920, prav tako pa tudi posnetek Kmečke godbe Ljubljana, ki je po vojni snemala za Jugoton. Šelak plošče so bile digitalizirane in se jim lahko prisluhne preko spletnega portala dLib. Zbirka je dragocen vir za študij glasbene preteklosti, saj razkriva izvajalske, recepcijske in slogovne poteze časa ter nudi podlago za raziskavo zgodovinskega, kulturološkega in založniškega pomena ter vloge slovenske glasbe za diskografsko produkcijo, sprva tujo, kasneje pa tudi domačo.
V priročni knjižnici je izbor glasbenih enciklopedij, leksikonov, tematičnih katalogov, bibliografij, zgodovinskih pregledov in vodnikov po raznih glasbenih zvrsteh ter faksimili starih teoretskih razprav in nekaterih rokopisov svetovnih glasbenih klasikov. V čitalnici so uporabnikom na voljo tekoči letniki več kot dvajsetih domačih in tujih serijskih publikacij.
Notno in zvočno gradivo je bibliografsko obdelano v skladu z vsakokrat veljavnimi bibliotekarskimi in katalogizacijskimi pravili. Bibliografski zapisi o gradivu se nahajajo v listkovnih katalogih za posamezno vrsto gradiva in v računalniškem katalogu COBISS+.
Listkovni katalogi so v prostorih zbirke. Kataloga notnega gradiva za notne tiske, pridobljene do leta 1967 oz. 1995, in rokopise, pridobljene do leta 1967 oz. 2005, obsegata imenski in stvarni katalog. Katalog zvočnih posnetkov beleži gramofonske plošče in zvočne kasete, pridobljene do leta 1994. V katalogu dokumentarnega gradiva (Kronika) so zavedeni koncertni sporedi, časopisni izrezki, seznami del ter osebni dokumenti, pisma in drugo neglasbeno rokopisno gradivo iz zapuščin slovenskih skladateljev in arhivov glasbenih društev, pridobljeni do leta 2004. Skupaj s katalogom slikovnega gradiva (Ikonografija) služil zgolj informiranju o obstoju tovrstnega gradiva.
