Cankarjev dom je največji kulturni in kongresni center v Sloveniji. Zametki te osrednje kulturne ustanove s statusom kulturne dediščine segajo v sedemdeseta leta 20. stoletja, ko je v Sloveniji gostoval romunski dirigent Sergiu Celibidache. Nastopil je v Slovenski filharmoniji, kjer so zastareli stoli, namenjeni občinstvu, tako škripali, da se je zaradi hrupa le s težavo posvetil glasbi. Koncert je maestro izpostavil kot sramoto, ki je nastala zaradi podcenjevalnega odnosa slovenske oblasti do simfonične glasbe. Dogodek je odprl resno razpravo o pomanjkanju ustreznih prizorišč za simfonično glasbo v Sloveniji. Srečanje z dirigentom se je dotaknilo takratnega predstavnika ljubljanske kulturne politike Mitje Rotovnika, ki je vse svoje moči usmeril v razreševanje problematike koncertnega življenja v Ljubljani. Po vzpostavitvi Cankarjevega doma je Rotovnik postal njegov prvi generalni direktor.
Stavbo so zgradili med letoma 1977 in 1982 po načrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je vanjo vključil modernistične elemente in se navezal na moderno evropsko arhitekturo (po skandinavskem vzoru) ter na izročilo Jožeta Plečnika. Bela kamnita obloga, kristaličnost celote in zapleteni detajli, v katerih se srečujejo steklo, jeklo, beton, opeka, kamen in različne obloge, dopolnjujejo monumentalnost zgradbe. Danes stavba med arhitekti velja za arhipelag znamenitih ljubljanskih zgradb skupaj z Ljubljanskim gradom, Nebotičnikom, Tromostovjem in Robbovim vodnjakom. S Cankarjevim domom je Ravnikar sklenil arhitekturno-urbanistično kompozicijo okoli Trga republike (prej Trga revolucije), ki ji dominirata stolpnici (ti naj bi po načrtih zajemali 23 nadstropij, a se projekt ni v celoti realiziral).
Ravnikarju je s konceptom zlaganja arhitekture uspelo na dokaj majhen tloris umestiti šest dvoran, zato je večji delež objekta nameščen pod površje, kjer so prostori zaznamovani tudi z zgodovinskimi in političnimi dogodki. Prav v prostorih »Cankarja« se je namreč odvijalo pomembno poglavje procesa osamosvojitve Slovenije. Tu se je začelo krojiti politično in nacionalno državno usodo, zato nekateri v Cankarjevem domu vidijo ne le umetniško, temveč simbolno žarišče slovenske kulture.
Osrednje slovensko glasbeno prizorišče je danes Gallusova dvorana, kjer so nastopili velikani preteklosti in sodobnosti, kot so Leonard Bernstein, Carlos Kleiber, Lorin Maazel, Simon Rattle, Ivo Pogorelić, Luciano Pavarotti, Ana Netrebko, Hilary Hahn, Martha Argerich, Maxim Vengerov in Stefan Milenković, na velikih vgrajenih orglah pa Jennifer Bate ter izjemna Bachova interpretka Marie-Claire Alain.
Orgle v Gallusovi dvorani predstavljajo posebno glasbeno znamenitost. S svojimi štirimi manuali, pedalom in triinsedemdesetimi registri ter skoraj osem tisočimi piščalmi ostajajo največja glasbeno-inštrumentalna naložba slovenskega naroda do danes. Nekajdesettonsko glasbilo je nastalo v sklopu berlinske delavnice Karla Schukeja. Odlikuje ga polna zvočnost nemškega manuala, dinamična razgibanost francoskega manuala, zvočni lesk piranskega italijanskega manuala ter bučna zvočnost španskih trobent. Orgle so imele osrednjo vlogo pri odprtju Gallusove dvorane, ko so izvedli noviteto Pavla Šivica za orgle in orkester, sledila pa sta kolavdacijski recital Hansa Haselböcka in recital slovenskega orglarskega pedagoga Huberta Berganta. Orgelski zvoki so postali stalni del predstavitve Gallusove dvorane, državniških in drugih proslav, kongresov, maturantskih plesov in podelitev diplom. V Gallusovi dvorani se je odvilo več evropskih orgelskih tekmovanj mladih organistov in tu se odvija letni koncert študentov orgelskega oddelka Akademije za glasbo.
Cankarjev dom ponuja ljubiteljem klasične glasbe zlati in srebrni abonma, v sklopu katerih nastopajo vidnejši mednarodni simfonični orkestri in vodilni komorni sestavi ter prepoznavni solisti in dirigenti, denimo Dunajski filharmoniki, Londonski simfonični orkester, Beneški baročni orkester idr. Oba osrednja slovenska orkestrska korpusa, Simfonični orkester RTV Slovenija in Orkester Slovenske filharmonije, prav tako redno nastopata v Gallusovi dvorani v sklopu svojih abonmajev (Kromatika, modri in oranžni abonma).
Gallusova dvorana je tudi pomembno prizorišče opere, kar je osvetlilo Marijino gledališče iz Sankt Peterburga, ki je pod vodstvom Valerija Gergieva izvedlo celotno Wagnerjevo tetralogijo Nibelungov prstan. Obsežne operne postavitve se v Cankarjevem domu odvijajo tudi v koprodukciji z ljubljansko Opero, ki je v njem izvedla Wagnerjevega Večnega mornarja in Verdijevega Otella.
V intimnejšem Klubu CD in Linhartovi dvorani so svoj prostor našle sodobne glasbene umetnosti in prakse, ki jih izpostavlja koncertni cikel Predihano. V njegovem sklopu se izvaja glasba mednarodnih skladateljev, kot sta Luigi Nono in Elliott Carter, ter slovenskih skladateljev Vita Žuraja, Nine Šenk, Bojane Šaljič Podešva, Mateja Bonina idr.
Na odrih Cankarjevega doma se odvijajo koncerti jazza in glasb sveta. V sklopu Jazz festivala Ljubljana in abonmaja Cankarjevi torki (v Klubu CD) so nastopila zveneča imena, kot so Achie Shepp, Chick Corea, Pat Metheny, Reggie Workman, Gregory Porter, Ornette Coleman, Hiromi, Mike Stern, John Zorn, Dianne Reeves, Dee Dee Bridgewater idr.
Cankarjev dom prireja tudi lastni cikel Glasbe sveta, ki gosti tudi druge festivale, med katerimi je vidnejši festival Druga godba. Med odmevnimi imeni različnih glasbenih žanrov, ki so se predstavila v Cankarjevem domu, so še Caetano Veloso, Gilberto Gil, Natacha Atlas, Rokia Traoré, Mercedes Sosa, Anushka Shankar, Mariza, Salif Keita, Ibrahim Ferrer, Omara Portuondo in Cesaria Evora.
Maia Juvanc
