Notni arhiv Slovenske filharmonije vsebuje 2000 in več prvotiskov, redkih primerov notnih izdaj klasicističnih in romantičnih del ter rokopisne prepise simfonij, serenad, koncertnih in komornih del ter oper. Med posebnostmi arhivske zbirke je vredno omeniti originalne notne izdaje iz časa delovanja Filharmonične družbe, ki je bila predhodnica Slovenske filharmonije in je od leta 1794 delovala in napolnjevala ljubljansko koncertno življenje več kot sto let. V družbo so vključili tudi tuje ugledne častne člane: Josepha Haydna, Ludwiga van Beethovna, Niccoloja Paganinija in pozneje še Johannesa Brahmsa. Družbi sta podarila svoje delo Haydn in Beethoven, in sicer je slednji podaril prepis svoje 6. simfonije z lastnoročnimi popravki in komentarji. Beethovnovo partituro skupaj s prepisi inštrumentalnih in vokalnih partov dveh Haydnovih maš, ki jih je opravil skladateljev kopist Johann Elssler, danes hranijo v glasbeni zbirki NUK-a.
V arhivu Filharmonične družbe je bilo nekoč tudi Beethovnovo pismo, ki je kasneje našlo svoje mesto v Beethovnovem muzeju v Bonnu.
V arhivu Slovenske filharmonije poleg notnega gradiva hranijo še vse koncertne liste in sporede, ki so spremljali koncertno produkcijo Slovenske filharmonije po letu 1947.
Opisi in popisi najstarejšega izmed ohranjenih katalogov Filharmonične družbe (Musicalien-Catalog) in ostali katalogi muzikalij družbe iz let 1804, 1898¸1918, in 1904 pa so dostopni tudi v Digitalni knjižnici Slovenije. Na spletu lahko več preberemo o katalogu koncertnih sporedov Filharmonične družbe 1816-1872 ter katalogu muzikalij Filharmonične družbe in njenih repertoarnih smernic.
Podrobno raziskavo o frekvenci kompozicij Ludwiga van Beethovna na koncertih Filharmonične družbe do leta 1872 in pregled izvedb in kompozicij, navedenih v družbinih katalogih ter o stanju ohranjenega gradiva v Glasbeni zbirki NUK-a pa ponujamo TUKAJ.
